ZZZDR člen 129, 129. ZPP člen 319/2, 339/2-12, 319/2, 339/2-12.
razsojena stvar - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine
Mladoletnemu tožniku je bila že delno prisojena preživnina 8.000,00 SIT mesečno in drugi tožnici verzijski zahtevek v višini 70.000,00 SIT. V navedeni višini namreč toženec s svojo pritožbo prve sodbe sodišča prve stopnje sploh ni izpodbijal. S sodbo je sodišče prve stopnje (očitno sledeč spremenjenemu tožbenemu zahtevku) ponovno odločilo tudi o tistem delu zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno (2. odst. 319. čl. ZPP). Toženec torej utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Na podlagi določila 2. odst. 354. čl. ZPP je zato pritožbeno sodišče v tem delu sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo. Ocena življenskih potreb 9 letnega otroka in preživniskih možnosti staršev.
V primeru postopka redne likvidacije po določbah Zakona o gospodarskih družbah ni pravnih posledic v smislu določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in tako ne pride do prekinitve postopka po določbi 205. čl. ZPP.
Da bi lahko sodišče obravnavalo zahtevek tožnikov in ugotovilo, da so toženci res preprečevali in motili tožnika pri izvrševanju stvarne služnosti vožnje, bi moralo najprej ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila ta služnost ustanovljena in se izvrševala. Če se je sodišče odločilo za izvedbo dokaza z ogledom, potem bi moralo ugotoviti tista dejstva, ki so pomembna za to odločitev. Ta dejstva pa morajo biti razvidna tudi iz zapisnika, ki mora biti sestavljen tako, da bodo iz njega razvidne ugotovitve sodišča prve stopnje.
dovoljenost pritožbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - gospodarski spor
Če pomanjkljiva navedba spornega predmeta ni takšna, da bi bila od nje odvisna pristojnost ali pravica do revizije, uporaba 45. čl. ZPP in v posledici 108. čl. ZPP ni dopustna.
ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve in navaja, da sta se z upnikom dogovorila za tedensko obročno odplačilo dolga, torej da sta spremenila način in rok izpolnitve obveznosti. Te trditve pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne pove kdaj je bil z upnikom takšen dogovor sklenjen, kakšna naj bi bila višina obrokov, niti kdaj naj bi se obroki začeli odplačevati in ne do kdaj naj bi bili plačani. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Tožena stranka ni dokazala, da bi med pravdnima strankama šlo za dogovor, po katerem bi tožeča stranka ne imela pravice do plačila za dobavljeno blago, pač pa le pravico na izročitev drugega blaga.
Če je zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakazoval družinsko pokojnino zakoniti zastopnici upravičenca (mati toženca) tudi po njegovi polnoletnosti, ko ji je zastopanje prenehalo po zakonu, toženec pa ni bil več upravičen do družinske pokojnine, ker se ni več šolal, lahko zavod terja povračilo zneskov neposredno od toženca le, če jih je zakonita zastopnica porabila za preživljanje toženca.
ZPPSL člen 2/2, 15, 2/2, 15. ZPP člen 337/1, 337/1.
začetek stečajnega postopka - upnik
Če dolžnik v postopku do izdaje sklepa o predlogu za začetek stečajnega postopka ni izkazal, da ima več kot enega upnika, ne more tega uveljavljati šele v pritožbi proti temu sklepu, če ni hkrati izkazal, da tega podatka brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ni postavil nobenih konkretnih pravno relevantnih trditev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve (niti ni predložil kakršnih koli dokazov), čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ izrecno opozorjen, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Toženec, ki je sodeloval v postopku je z ostalimi udeleženci solidarno odgovoren za škodo, ki je nastala tožniku in odgovarja za celo obveznost, dokler ni ta izpolnjena, vendar pridobi regresno pravico zahtevati od drugih, kar je zanjo plačal. Za nastalo škodo, ki jo je povzročil mladoleten toženec, odgovarjata ob pogojih iz čl. 165. odst. 14 njegova starša solidarno z mladoletnim tožencem.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ne pove, kolikšen del dolgovanega zneska naj bi plačal in tudi ne predloži nobenih dokazil o plačilu; ugovorna navedba, da so za razliko pogovori v teku, je povsem nekonkretizirana in neizkazana, zato kot taka ne more predstavljati ugovornega razloga v smislu 55. čl. ZIZ.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnik za pritožbo zoper določitev predujma nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden. V tej točki izreka je namreč sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma v višini 45.000,00 SIT upniku in ne dolžniku.
Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitve izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila od dolžnika ter kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 63.445,00 SIT, ne zadostujejo.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36/3, 36, 36/2, 36/3. ZIZ člen 170, 170/1, 170/2, 170, 170/1, 170/2.
prekinitev izvršbe - prisilna poravnava - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi - poplačilo upnika - ločitvena pravica - posledice začetka postopka prisilne poravnave
Določbe 3. odst. 36. čl. ZPPSL se nanašajo samo na tiste izvršbe, kjer ločitveni upniki z izvršbo segajo prav na predmet, na katerem imajo poplačilno pravico, in samo glede poplačila iz tega predmeta. Okoliščina, da je nekdo ločitveni upnik, ne vpliva na potek izvršilnih postopkov, kjer tak privilegirani upnik za poplačilo svoje terjatve z izvršbo sega na dolžnikova sredstva, na katerih nima poplačilne pravice oz. je niti ne more pridobiti, kot je primer pri denarnih sredstvih na dolžnikovih žiro računih. Tovrstne izvršbe se zato ne glede na upnikov status ločitvenega upnika vselej prekinejo, če je nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave.
sodna taksa - taksa za sodbo - taksa za predlog za izvršbo - prisilna izterjava sodne takse
Po 1. odst. 3. člena ZST mora po tem zakonu predpisane takse plačati tiste, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Tožeča stranka je dne 20.1.1997 vložila predlog za izvršbo in s tem predlagala uvedbo izvršilnega postopka, zato je bila dolžna plačati tudi sodno takso za izvršilni predlog (1. tč. 2. odst. 4. člena, v zvezi z 2. odst. Tar. št. 1 ZST) Po 2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 2 ZST pa je tožeča stranka kot predlagatelj oziroma v pravdnem postopku tožnik dolžna plačati tudi sodno takso za sodbo. Na podlagi e. točke 7. odst. Tar. št. 2 ZST se v takso za sodbo všteje taksa za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Pogodbeni pobot je veljavno sklenjen tudi ustno, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagani dokazi (račun in zaslišanje strank) za dolžnikove trditve o kompenzaciji glede zneska 688.905,00 SIT povsem zadoščajo za obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Glede preostalega dela ugovora pa dolžnik ne pove, kateri računi še niso zapadli oz. glede katerih sta se stranki dogovorili za obročno plačilo, niti kdaj naj bi zapadli ter v koliko in kolikšnih obrokih naj bi dolžnik plačal.