Izraza "takoj" iz prvega odstavka 158. člena ni mogoče interpretirati v časovnem pomenu besede, pač pa v vsebinskem, saj časovno takojšen ali kasnejši umik tožbe po izpolnitvi obveznosti nima nobenega vpliva na večje ali manjše stroške pravdnih strank, če po izpolnitvi obveznosti ne pride do kakšnih pravdnih dejanj. Tožnik ima v primeru umika tožbe pravico do povrnitve pravdnih stroškov vedno takrat, kadar je tožbo umaknil neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tistem, ko je tožena stranka med pravdo ugodila tožbenemu zahtevku tožeče stranke.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Držijo dolžnikove ugovorne navedbe o neskladju med številko računa, navedeno v predlogu za izvršbo, in številko računa, ki je priložen predlogu kot verodostojna listina. Tako ni razvidno, na podlagi katerega računa upnik vtožuje svojo terjatev, kar dolžnik tudi uveljavlja v ugovoru in se pri tem sklicuje na listine, ki se že nahajajo v spisu, zato predložitev dodatnih dokazov ni potrebna.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36/3, 36, 36/2, 36/3. ZIZ člen 170, 170/1, 170/2, 170, 170/1, 170/2.
prekinitev izvršbe - prisilna poravnava - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi - poplačilo upnika - ločitvena pravica - posledice začetka postopka prisilne poravnave
Določbe 3. odst. 36. čl. ZPPSL se nanašajo samo na tiste izvršbe, kjer ločitveni upniki z izvršbo segajo prav na predmet, na katerem imajo poplačilno pravico, in samo glede poplačila iz tega predmeta. Okoliščina, da je nekdo ločitveni upnik, ne vpliva na potek izvršilnih postopkov, kjer tak privilegirani upnik za poplačilo svoje terjatve z izvršbo sega na dolžnikova sredstva, na katerih nima poplačilne pravice oz. je niti ne more pridobiti, kot je primer pri denarnih sredstvih na dolžnikovih žiro računih. Tovrstne izvršbe se zato ne glede na upnikov status ločitvenega upnika vselej prekinejo, če je nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave.
sodna taksa - taksa za sodbo - taksa za predlog za izvršbo - prisilna izterjava sodne takse
Po 1. odst. 3. člena ZST mora po tem zakonu predpisane takse plačati tiste, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Tožeča stranka je dne 20.1.1997 vložila predlog za izvršbo in s tem predlagala uvedbo izvršilnega postopka, zato je bila dolžna plačati tudi sodno takso za izvršilni predlog (1. tč. 2. odst. 4. člena, v zvezi z 2. odst. Tar. št. 1 ZST) Po 2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 2 ZST pa je tožeča stranka kot predlagatelj oziroma v pravdnem postopku tožnik dolžna plačati tudi sodno takso za sodbo. Na podlagi e. točke 7. odst. Tar. št. 2 ZST se v takso za sodbo všteje taksa za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ne pove, kolikšen del dolgovanega zneska naj bi plačal in tudi ne predloži nobenih dokazil o plačilu; ugovorna navedba, da so za razliko pogovori v teku, je povsem nekonkretizirana in neizkazana, zato kot taka ne more predstavljati ugovornega razloga v smislu 55. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Pogodbeni pobot je veljavno sklenjen tudi ustno, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagani dokazi (račun in zaslišanje strank) za dolžnikove trditve o kompenzaciji glede zneska 688.905,00 SIT povsem zadoščajo za obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Glede preostalega dela ugovora pa dolžnik ne pove, kateri računi še niso zapadli oz. glede katerih sta se stranki dogovorili za obročno plačilo, niti kdaj naj bi zapadli ter v koliko in kolikšnih obrokih naj bi dolžnik plačal.
ZOR člen 659, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/2, 670, 670/1.
prevozna pogodba - mednarodni prevoz - plačilo prevoznine
Prejemnik blaga je s prevzemom blaga prevzel obveznost plačati prevoznino, saj ni niti zatrjeval in dokazoval, da bi bilo v prevozni pogodbi oz. voznem listu navedeno, da plača prevoznino pošiljatelj.
ZPPSL člen 2/2, 15, 2/2, 15. ZPP člen 337/1, 337/1.
začetek stečajnega postopka - upnik
Če dolžnik v postopku do izdaje sklepa o predlogu za začetek stečajnega postopka ni izkazal, da ima več kot enega upnika, ne more tega uveljavljati šele v pritožbi proti temu sklepu, če ni hkrati izkazal, da tega podatka brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnik za pritožbo zoper določitev predujma nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden. V tej točki izreka je namreč sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma v višini 45.000,00 SIT upniku in ne dolžniku.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/2, 58/3, 58, 58/2, 58/3.
disciplinski postopek - prekoračitev pooblastil
Medicinska sestra v dežurni ambulanti nima pooblastila za samostojno odločanje o oskrbi pacientov, ampak ji mora delo odrediti dežurna zdravnica, tožnica - medicinska sestra pa mora le opraviti odrejeno delo. S tem, ko je tožnica sama opravila delo, ki ga zdravnik ni odredil (odstranitev odmrlega tkiva pri pacientki brez posvetovanja z zdravnikom), je prekoračila svoja pooblastila, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti.
Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb, sodišče pa tako listino priskrbi po uradni dolžnosti samo v primeru, če stranka sama ne more doseči, da bi se ji zadevna listina izročila ali pokazala. Dolžnik bi si dokazila o vročitvi lahko priskrbel sam, saj 1. odst. 68. čl. Pravilnika o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev določa, da pošiljatelj ali naslovnik lahko pisno zahteva izdajo fotokopije poštne listine, ki se nanaša na sprejem in vročitev pošiljke.
Ali je odvetnik pooblaščen za zastopanje, je odvisno od veljavnosti predloženega pooblastila. V predmetni zadevi iz pooblastila ni bilo razvidno, ali ga je podpisala oseba, ki je pooblaščena za izdajo pooblastila v imenu tožeče stranke. Prvostopno sodišče je zato pooblaščenca pozvalo, da predloži tako pooblastilo, iz katerega bo razvidno, kdo in v kakšni funkciji ga je izdal.
Toženi stranki sta upravičeni tudi do obresti od prisojenih pravdnih stroškov. Vendar jima zakonite zamudne obresti ne gredo za čas od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le za čas od izdaje odločbe, s katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina,
pritožbena novota - pritožbeni postopek - pomoč prava nevešči stranki
V kolikor je torej tožena stranka menila, da ni vešča prava, je imela od prejema vabila na narok za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo dovolj časa, da bi si lahko preskrbela ustrezno strokovno zastopanje. Zgolj dejstvo, da zakoniti zastopnik tožene stranke prava ne pozna, zato ne more biti utemeljen razlog za upoštevanje pritožbenih novot v pritožbenem postopku. Sicer pa tožena stranka niti v času, ko jo je zastopal odvetnik, ni navedla nikakršnih dejstev, iz katerih bi bilo sklepati o neutemeljenosti tožbenega zahtevka.
ZOR člen 414, 414/1, 424, 424/2, 997, 998, 414, 414/1, 424, 424/2, 997, 998.
pogodba - solidarnost dolžnikov
Ker se je upnica poplačala od prve tožnice kot od solidarne dolžnice, je treba za presojo razmerja med strankami uporabiti določbe ZOR o solidarnih dolžnikih.
Izpolnitev je tožena stranka sprejela, saj sicer ne bi mogla prav ona na teh sejemskih prireditvah sodelovati. V takšni situaciji se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na nepravilnosti glede zastopanja v sklenitveni fazi spornih pogodb o sodelovanju na sejemskih prireditvah. Tudi če je do njih prišlo, je sodelovanje tožene stranke na sejemskih prireditvah šteti za njeno naknadno odobritev teh pogodb.
Računi kot enostranska listina ene stranke (tožnika) sami po sebi ničesar ne povedo o izjavnem ravnanju druge stranke, potrebnem za nastanek obligacijske zaveze. Račun je (običajno) le posledica neke obveznosti, npr. plačila kupnine, nikoli pa njen vzrok.
Trditev tožeče stranke, da jo tožena stranka moti v njenem izvrševanju lastninske pravice, tako da njenem zemljišču obrača vozila, ni bila potrjena z dokazi. Tožeča stranka je dokazala le to, da na njenem zemljišču obračata vozila toženčev sin in njegova snaha, vendar pa ne po toženčevem nalogu in tudi ne po njegovi naknadni odobritvi takih ravnanj, zato negatorna tožba zoper toženo stranko ni utemeljena. Pasivna legitimacija se presoja po materialnem in ne po procesnem pravu. Za procesno pravo je vprašanje stvarne legitimacije pomembno le toliko, da zahtevku tožnika ni mogoče ugoditi, če aktivna in pasivna legitimacija nista podani.