Toženec je s podpisom prodajne pogodbe potrdil tudi pogodbeno določilo, da je stroj pregledal in preizkusil (česar ne zanika) ter da prodajalec poznejših reklamacij ne bo priznal. Takšna pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za morebitne stvarne napake je dopustna v skladu z določbo 1. odstavka 486. člena ZOR, zato toženec ne more uveljavljati sankcij za morebitne stvarne napake, torej tudi ne zahtevka na znižanje cene v skladu z določbo 2. odstavka 500. člena ZOR.
Če je terjatev, ki je predmet hipotekarnega sporazuma kot izvršilnega naslova, v celoti plačana, izvršba ni dopustna, ne glede na morebitne z dodatnimi pogodbami kasneje prevzete dolžnikove obveznosti nasproti upniku.
Administrativne prepovedi, stroški z njimi, sodne prepovedi, ne vplivajo na ugotavljanje višine sredstev, potrebnih za preživljanje razvezanega zakonca.
obnova postopka - nov dokaz - pravočasnost predloga - dovoljenost
Čeprav je 30 dnevni rok iz 6. točke 1. odstavka 423. člena ZPP/77 zamujen, je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, če je vložen v roku 30 dni po vročitvi odločbe višjega sodišča.
Predlog za obnovo postopka ni dovoljen, če je kot nov dokaz predloženo zasebno izvedensko mnenje, ki bi lahko bilo pridobljeno in predloženo že v prejšnjem postopku na prvi stopnji.
Res v konkretnem primeru nista izpolnjeni predpostavki iz 157. čl. ZPP. V odgovoru na tožbo ni zaslediti določne izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka (tudi sodišče prve stopnje je očitno ni tako razumelo, saj ni postopalo po 316. čl. ZPP). Še manj iz odgovora na tožbo sledi, da tožena stranka tožeči ni dala povoda za tožbo, saj je tožena stranka med drugim trdila, da sporno stanovanje šele bo izločila iz stečajne mase. Teh trditev ni moč razumeti drugače, kot da ga je sama štela za del stečajne mase. Tožba je bila tako potrebna.
Naročnik in izvajalec se lahko dogovorita tudi za fiksno ceno izdelka, npr. 720,00 SIT za tekoči meter kleparskega izdelka. Resničnost dogovora o ceni, pa se lahko dokazuje tudi z izvedencem, ki lahko oceni realno vrednost izdelka.
Res je tožeča stranka predložila račune, ki so bili podlaga za sporne obračune obresti. Toda nobenega izmed predloženih računov ni izdala tožeča stranka. Kot izdajatelj je na računih naveden S. d.o.o. ali pa So. Na teh računih je na koncu zapisano ob številki žiro računa ime A. d.o.o. oz. na računu št. 1800036 (priloga A 104) ime "Ž. Metalurški inženiring". Čim je tožena stranka ugovarjala, da ni bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, je bilo na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem.
pobotni ugovor - pobot v pravdi - določnost zahtevka
Tožena stranka je na naroku za glavno obravnavo trdila, da ima do tožeče stranke še vedno odprte terjatve po računih, ki jih je predložila na sami glavni obravnavi. Kljub taki trditvi pa teh navedb ni mogoče opredeliti kot podajanje pobotnega ugovora v pravdi. Toženec namreč ni niti pojasnil, kolikšna njegova terjatev je, niti ni postavil ustreznega zahtevka za pobot.
premoženjska razmerja med zakonci - delež na skupnem premoženju
Če je eden od zakoncev dogradil hišo po razvezi zakonske zveze v soglasju z drugim, takšna vlaganja vplivajo na njegov solastninski delež na nepremičnini.
oprostitev plačila sodne takse - pravni interes za pritožbo
Oproščena stranka, ki je izgubila pravdo, je obsojena, da mora povrniti stroške nasprotni stranki, če ta tako zahteva. Oproščena stranka je namreč oproščena le tistih stroškov, ki jih mora trpeti sama vnaprej, ne pa tistih, ki jih mora glede na izid pravde plačati svojemu nasprotniku. Kot je pravni interes skupna predpostavka za dopustnost vsake tožbe, tako je pravni interes tudi skupna predpostavka vsakega pravnega sredstva in seveda tudi pritožbe. Če pritožnik pravnega interesa za vložitev pritožbe nima, ker se odločitev sodišča sploh ne nanaša nanj, se pritožba kot nedovoljena zavrže.
Če pokojnik ni zapustil premoženja, dedič lahko s tožbo uveljavlja svoje pravice v pravdi, če je zapustnik za časa življenja razpolagal s svojim premoženjem in svojega potomca prikrajšal za njegov dedni delež.
spor o stvarni pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
ZPP (1977) člen 297, 297/5, 297, 297/5. SZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - pasivna legitimacija - stanovanje
Zavrnitev ugovora pasivne legitimacije za plačilo stroškov upravljanja stanovanjske hiše, ki je utemeljeno z dejstvom, da se je toženec spustil v obravnavanje glavne stvari, je napačna. Okoliščine, ali se je toženec spustil v obravnavanje glavne stvari, je pomembna za razne (posebej določene) procesne ugovore. Vprašanje aktivne ali pasivne legitimacije pa je vprašanje materialnega prava.
Ali je odvetnik pooblaščen za zastopanje, je odvisno od veljavnosti predloženega pooblastila. V predmetni zadevi iz pooblastila ni bilo razvidno, ali ga je podpisala oseba, ki je pooblaščena za izdajo pooblastila v imenu tožeče stranke. Prvostopno sodišče je zato pooblaščenca pozvalo, da predloži tako pooblastilo, iz katerega bo razvidno, kdo in v kakšni funkciji ga je izdal.
Toženi stranki sta upravičeni tudi do obresti od prisojenih pravdnih stroškov. Vendar jima zakonite zamudne obresti ne gredo za čas od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le za čas od izdaje odločbe, s katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina,
ugovor zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 2. odstavka 62. člena ZIZ in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Glede na to, da dolžnica izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, bi moralo uporabiti določbo 3. odstavka 62. člena ZIZ in postopek nadaljevati kot pri postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
pritožbena novota - pritožbeni postopek - pomoč prava nevešči stranki
V kolikor je torej tožena stranka menila, da ni vešča prava, je imela od prejema vabila na narok za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo dovolj časa, da bi si lahko preskrbela ustrezno strokovno zastopanje. Zgolj dejstvo, da zakoniti zastopnik tožene stranke prava ne pozna, zato ne more biti utemeljen razlog za upoštevanje pritožbenih novot v pritožbenem postopku. Sicer pa tožena stranka niti v času, ko jo je zastopal odvetnik, ni navedla nikakršnih dejstev, iz katerih bi bilo sklepati o neutemeljenosti tožbenega zahtevka.
elementi odškodninskega delikta - nedopustno ravnanje
Ni izkazana nedopustnost ravnanja toženke glede vložitve ovadbe, nato je pomanjkanje enega izmed štirih elementov odškodninskega delikta narekovala zavrnitev tožbenega zahtevka proti prvi toženki.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik kljub opozorilu ugovorne trditve, da obveznost za katero ga terja upnik ne obstoji, ni konkretiziral z navedbo pravno pomembnih dejstev. Ker sodišču ni pojasnil razloga, zaradi katerega naj terjatev ne bi obstajala (npr.: prenehanje terjatve zaradi plačila, neobstoj terjatve, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju ipd.), ugovora ni moč šteti za obrazloženega.