začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - preprečitev uporabe sile
Predlagatelj začasne odredbe mora izkazati verjetnost, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek sile, pred odločanjem prvostopnega sodišča o začasni odredbi in ne zadošča, če to stori v pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za začasno odredbo.
pobotni ugovor - pobot v pravdi - določnost zahtevka
Tožena stranka je na naroku za glavno obravnavo trdila, da ima do tožeče stranke še vedno odprte terjatve po računih, ki jih je predložila na sami glavni obravnavi. Kljub taki trditvi pa teh navedb ni mogoče opredeliti kot podajanje pobotnega ugovora v pravdi. Toženec namreč ni niti pojasnil, kolikšna njegova terjatev je, niti ni postavil ustreznega zahtevka za pobot.
premoženjska razmerja med zakonci - delež na skupnem premoženju
Če je eden od zakoncev dogradil hišo po razvezi zakonske zveze v soglasju z drugim, takšna vlaganja vplivajo na njegov solastninski delež na nepremičnini.
Dolžnik ne more uspešno uveljavljati nedopustnosti izvršbe zaradi prenehanja terjatve, če se pri tem sklicuje na dejstva oz. listine, ki izvirajo iz časa, ko bi jih dolžnik lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Zakupna pogodba na podlagi določb Zakona o obligacijskih razmerjih preneha z odpovedjo. V obravnavani zadevi gre za sodno odpoved in ni nikakršne pravne podlage, po kateri bi se odpoved zakupne pogodbe lahko oz. morala doseči v upravnem postopku.
ZIP člen 32, 32/6, 32, 32/6. ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6.
stroški postopka - stroški
V skladu z določbo šestega odstavka 32. člena ZIP (enako kot ustrezno določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ) mora upnik dolžniku povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Citirana določba, torej kriterij neutemeljene povzročitve stroškov, se nanaša na vse stroške izvršilnega postopka in ga je zato treba uporabiti tudi pri odločanju o stroških ugovornega in pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje mora neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ni obrazložen v skladu s 53. čl. ZIZ, poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožbo je utemeljena, če je v primeru neutemeljenega ugovora (neobrazložen) sklep o izvršbi razveljavilo v delu, kjer je dovoljena izvršba, v preostalem delu pa se odloča v pravdnem postopku, in pritožbeno sodišče tak sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne in potrdi sklep o izvršbi.
Primerno socialno stanovanje v smislu določbe 5. odst. 53. čl. SZ je stanovanje, ki je primerno finančnim zmožnostim tistega, ki za dosedanje stanovanje ni bil sposoben plačevati najemnine in stroškov. Zato takega stanovanja ni mogoče enačiti s primernim stanovanjem v smislu določbe 5. čl. SZ.
Posledica napotitvenega sklepa v zapuščinskem postopku je, da tožeči stranki v teh primerih ni treba ne zatrjevati ne izkazovati pravnega interesa. Tožeča stranka pa je tista, ki nosi breme pravilne objektivne in subjektivne opredelitve tožbenega zahtevka, zato na napotitveni sklep vsebinsko ni vezana.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik kljub opozorilu ugovorne trditve, da obveznost za katero ga terja upnik ne obstoji, ni konkretiziral z navedbo pravno pomembnih dejstev. Ker sodišču ni pojasnil razloga, zaradi katerega naj terjatev ne bi obstajala (npr.: prenehanje terjatve zaradi plačila, neobstoj terjatve, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju ipd.), ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ZPP člen 100, 100/1, 212, 215, 100, 100/1, 212, 215.
smrt stranke
Toženec je v tem pravdnem postopku za zastopanje pooblastil odvetnico. Po njegovi smrti ni bilo razloga, da bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo 212. člena ZPP/77 postopek prekinilo in ga nadaljevalo, ko bi ga pravni nasledniki prevzeli (določba 215. člena ZPP/77), saj je imel toženec v pravdi pooblaščenko. Le-ta je imela v skladu z določbo prvega odstavka 100. člena ZPP/77 še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, dokler ji dediči pooblastila ne bi preklicali (o čemer v spisu ni podatka, tožena stranka pa tega tudi n zatrjuje). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na narok za glavno obravnavo povabilo pooblaščenko, ki je vabilo prejela, naroka pa se ni udeležila. Sodišče prve stopnje je obravnavo pravilno opravilo v skladu z določbo 295. člena ZPP/77.
elementi odškodninskega delikta - nedopustno ravnanje
Ni izkazana nedopustnost ravnanja toženke glede vložitve ovadbe, nato je pomanjkanje enega izmed štirih elementov odškodninskega delikta narekovala zavrnitev tožbenega zahtevka proti prvi toženki.
ugovor zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 2. odstavka 62. člena ZIZ in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Glede na to, da dolžnica izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, bi moralo uporabiti določbo 3. odstavka 62. člena ZIZ in postopek nadaljevati kot pri postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Naročnik in izvajalec se lahko dogovorita tudi za fiksno ceno izdelka, npr. 720,00 SIT za tekoči meter kleparskega izdelka. Resničnost dogovora o ceni, pa se lahko dokazuje tudi z izvedencem, ki lahko oceni realno vrednost izdelka.
V primeru, da banka cedira zavarovalnici terjatev iz kreditne pogodbe, je prevzemnik upravičen terjati dolžnika tudi glede zapadlih pogodbenih obresti.
Navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 17, 19.
izpolnitev denarne obveznosti
Sporočilo o obremenitvi, ki predstavlja enega izmed izvodov naloga za obračun, ne dokazuje izvršitve finančne transakcije upniku. Gre namreč za izvod, s katerim nalogodajalec spremlja izvršitev obračuna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da je bila pogodba o poslovnem sodelovanju, sklenjena med pravdima strankama dne 7.1.1997, sporazumno razvezana konec maja 1997, da pa prav ta pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Povzeti razlogi, ki naj bi opredeljevali pravno in dejansko podlago vtoževanega zneska, si med seboj nasprotujejo. Izpodbijane sodbe zato ni moč preizkusiti.
sklep o domiku - plačilo kupnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
V sklepu o domiku nepremičnine kupcu določbe o plačilu kupnine niso potrebne. Sam zakon določa, da mora kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji. Če kupec v tem roku ne bo položil kupnine, bo sodišče prodajo s sklepom razveljavilo.
pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji
Sograditelj zgradbe, ki jo zgradi na podlagi predhodno sklenjenega medsebojnega dogovora originarno pridobi (so)lastninsko pravico na zgradbi. Podlaga za pridobitev (so)lastnine ni dogovor o skupni gradnji temveč ustvaritev nove stvari.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škoda, ki presega normalne meje
Pritožba tožeče stranke prav opozarja, da sodišče svojo odločitev opira na posplošeno trditev, pri tem pa si lege nepremičnine ni ogledalo, v tej smeri pa dejanskega stanja tudi ni raziskalo. Da leži sporna nepremičnina v urbanem okolju, ni odločilen in edini kriterij, saj je potrebno ugotoviti vse posebnosti okolja in same nepremičnine ter njen namen, hkrati pa upoštevati, da imajo spremembe okolja kot posledica ekonomskega in tehnološkega razvoja, na katere se je človek posebno v mestnih okoljih moral prilagoditi, določene meje, posebno kadar gre za posege v ravnotežje v naravi in posledično v človekovo bivalno okolje.