Za obstoj kaznivega dejanja priviligirane oblike tatvine iz II. odst. 211. čl. KZ morata biti izpolnjena dva pogoja: da je vrednost ukradene stvari majhna in da se je storilec hotel prilastiti stvar prav takšne vrednosti. Ker je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zmotno ugotovilo, da sta si oba obtoženca hotela prilastiti prav avtoradio oškodovanca, ker je s tem bil vreden več kot 50.000,00 do 60.000,00 SIT, čeprav sta ga kasneje nameravala prodati in si iz izkupička nabaviti heroin, je sodišče druge stopnje pritožbi državnega tožilca ugodilo in izpodbijano, oprostilno sodbo razveljavilo.
ZPPSL člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
predujem - stroški
V sklepu o naložitvi plačila predujma za stroške do začetka stečajnega postopka mora sodišče opredeliti, katera procesna dejanja bodo po njegovem prepričanju potrebna do predlaganega začetka stečajnega postopka in približno oceniti predvidene stroške.
ZTLR člen 13, 14, 13, 14. ZPP (1977) člen 196, 196/1, 196/1-1, 201, 196, 196/1, 196/1-1, 201.
nujno sosporništvo - solastniki kot nujni sosporniki
Solastniki niso v nedeljivi skupnosti, zato nimajo položaja nujnih enotnih sospornikov (201. člen ZPP/77), marveč materialnih sospornikov (1. točka 196. člena ZPP/77).
Določba 158. člena ZPP se nanaša na procesni položaj, ko tožnik tožbo dejansko umakne, kadar pa je postopek končan zaradi fikcije umika, jo je mogoče uporabiti analogno, če so za to izpolnjeni pogoji in t.j. da je dejanski stan v bistvu enak kot pri resničnem umiku tožbe.
ZKP člen 370, 370-4, 374, 374/1, 370, 370-4, 374, 374/1.
izrek zapora ali pogojne obsodbe
Ker zaradi preteklega kaznovanja zaradi mnogo hujšega kaznivega dejanja zoper premoženje velja obtoženec za specialnega povratnika ter ob tem podatki sodnika za prekrške izkazujejo, da je bil celo v času pogojnega odpusta večkrat obravnavan zaradi kršitev javnega reda in miru, izrek pogojne obsodbe za novo storjeno kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I KZ v zvezi s čl. 25 KZ, ni na mestu. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi državnega tožilca in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožencu izreklo 5-mesečno zaporno kazen.
ZPP člen 117, 117/4, 120, 120/1, 117, 117/4, 120, 120/1.
vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožena stranka ni v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za odgovor na tožbo ni istočasno tudi odgovorila na tožbo, kar je procesna predpostavka za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je treba njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavreči.
ZPP člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZOR člen 192, 192/1, 192, 192/1.
odškodnina za negmotno škodo - vezanost na kazensko sodbo
V pravdnem postopku se lahko ugotovi tudi deljena odgovornost po določbi 1. odst. 192. čl. ZOR. Toženec zato v pritožbi utemeljeno graja sodbo, ker se s tem sploh ni ukvarjala, kljub temu, da je že v odgovoru na tožbo in ves čas postopka ugovarjal sokrivdo tožnika, češ da je ta močno vinjen za šankom v gostilni začel s prepirom in nato povzročil pretep.
Ker sta stranki pogodbe o ustanovitvi služnosti jasno zapisali, da se nanaša ustanovljena služnost na določeno parcelno številko in zemjiškoknjižni vložek, sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je predlog za vpis služnostne pravice zavrnilo zato, ker v pogodbi o ustanovitvi služnosti ni opisana kultura služečega zemljišča in točna izmera.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL44857
ZOR člen 813, 813. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
pogodba o posredovanju - provizija - spor majhne vrednosti
V postopku v sporih majhne vrednosti se mora, zato da bi se postopek čimprej končal, dejansko stanje razčistiti že na prvi stopnji. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da med pravdnima strankama pogodba o posredovanju ni bila sklenjena (ne v pisni ne v ustni obliki), saj med strankama ni obstajal dogovor o tem, da bo tožeča stranka za toženca karkoli posredovala.
Če stranka vloži podpisano pritožbo z navedbo, zoper katero sodbo jo vlaga, ne navede pa, v katerem delu in iz katerih razlogov sodbo izpodbija, sodišče prve stopnje takšno pritožbo pošlje sodišču druge stopnje, to pa jo v delu, v katerem stranka ni uspela, preizkusi glede razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.
Čeprav se je tožnica vpisala na fakulteto že l. 1995 in je v obdobju do 1.2.2000 zaključila le 1. letnik, ima pravico do preživnine če dokaže, da sedaj redno študira, pa čeprav kot izredna študentka. Zahtevek za preživljanje namreč uveljavlja samo za obdobje, ko je dokazano uspešno opravljala izpite.
ZOR člen 177, 177/3, 177, 177/3. ZTVCP člen 88, 88/1, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca
Vožnja ponoči s kolesom, ki ima namesto bele luči spredaj nameščene odsevnike, je bila v nasprotju z določbo 88. člena ZTVCP in zato protipravna, čeprav je bila takšna standardna oprema kolesa.
Nekatera bistvena določila pogodbe, tako kot so bila zapisana in ročno popravljena, so nejasna (prim. ftc. Posojilne pogodbe, priloga A 5), pravdni stranki pa si jih razlagata vsaka po svoje. Takšna dejanska podlaga spora sodišču narekuje razlago spornih pogodbenih določil, namen katere je odstraniti spor glede razumevanja posameznih nejasnih pogodbenih določil. Sodišče je tako tisto, ki mora ugotoviti pomen spornih in nejasnih pogodbenih določil. Pri tem mora izhajati iz prave volje pogodbenikov in upoštevati njun skupen namen, oboje v fazi sklepanja (ali spreminjanja) pogodbe. Da bi sodišče lahko podalo razlago spornih in nejasnih pogodbenih določil, mora praviloma najprej ugotoviti, kaj sta pogodbeni stranki želeli, ko sta svojo voljo oblikovali v sporni, nejasno zapisani izjavi.
Po določbi 1. odstavka 352. člena ZPP/77 mora pritožnik, ko navaja nova dejstva, zanje predlagati tudi dokaze, pri čemer mora biti vez med dejstvi in dokazi razvidna.
V komisijski pogodbi z dne 27.3.1991, sta se F. in Banka dogovorili za pogoje koriščenja navedenega depozita, to je prenakazilo deponiranih sredstev na žiro račun družbe D. d.o.o., ko slednja predloži sodno overjeni izpisek iz sodnega registra o dokapitalizaciji oziroma preoblikovanju podjetja D. v družbo z omejeno odgovornostjo (prim. 1. odst. 1038. čl. ZOR). S pogodbo o denarnem depozitu pridobi banka pravico razpolagati z deponiranim denarjem, vrniti pa ga mora pod pogoji, določenimi v pogodbi (2. odst. 1035. čl. ZOR). Iz povedanega izhaja, da družba F. z deponiranimi sredstvi, namenjenimi za dokapitalizacijo pravnega prednika tožeče stranke ni mogla razpolagati, obresti, ki bi jih prejela za deponirana sredstva, pa so bile nakazane (kot izhaja iz revizijskega poročila) tožeči stranki. Ne gre torej za prikrajšanje družbene lastnine, če se na drugi strani le - to ne izkaže kot okoriščenje v enaki višini. Glede na ugotovljeno dejansko stanje zato ni mogoče F. očitati okoriščenja v škodo družbene lastnine. Obravnavanega primera zato ni mogoče podvreči nobenemu abstraktnemu dejanskemu stanu iz 48. a člena ZLPP.
ZOR člen 324, 360, 374, 374/1, 324, 360, 374, 374/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - odmera stroškov
ZIZ nima določb, ki bi upnika pri vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine časovno omejevale. Tako lahko upnik vlož predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (računa), ne glede na datum zapadlosti, označen na verodostojni listini (računu). Ugovor zastaranja bi moral dolžnik konkretizirati. Navesti bi moral dejstva kot so datum zapadlosti terjatve, vrsta terjatve in postaviti trditev, da je potekel čas, ki je potreben za zastaranje. Zgolj na podlagi predložene verodostojne listine - računa, ki je zapadel v plačilo dne 11.09.1999, in ob upoštevanju splošnega zastaralnega roka 3 leta, pa ni moč sklepati, da je terjatev zastarala, saj je upnik predlog za izvršbo vložil že 05.05.2000. Upnik, ki je dolžniku izstavil račun, v katerem je rok za izpolnitev obveznosti določen, dolžnika v zvezi z obstojem obveznosti ni dolžan posebej opominjati
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030832
ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2. ZGD člen 394, 394/2, 398, 398/2, 436. ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev in izstop družbenika - prenehanje družbe po ZFPPod - izbris družbe iz sodnega registra med pravdnim postopkom - prekinitev postopka po samem zakonu - singularno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - dogovor o delitvi premoženja družbe
Res je, da je tožeča stranka v tožbi navedla, da je toženec samovoljno zapustil družbo. Vendar je sodišče prve stopnje z izpiskom iz sodnega registra ugotovilo, da sta bila kot družbenika gospodarske družbe V. d.o.o. ob njenem prenehanju vpisana Z. N. (tožnik) in J. M. (toženec). Zato je pravilen zaključek, da sta bila do prenehanja V. d.o.o. družbenika oba (prim. tudi prvi in drugi odstavek 436. člena ZGD). To pa pomeni, da je treba razmerje med strankama presojati tudi po določbah prava gospodarskih družb.
S prenehanjem tožeče stranke je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP), kar pomeni, da bi se nadaljeval (šele), ko bi ga prevzeli pravni nasledniki (ali ko bi jih sodnik povabil, naj to storijo - prim. prvi odstavek 208. člena ZPP). Vendar gre v konkretnem primeru za specifično situacijo. Tožeča stranka je bila namreč na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 29. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij dne 19. 1. 2000 po uradni dolžnosti izbrisana iz sodnega registra, kar pomeni, da nima univerzalnih pravnih naslednikov (prim. drugi odstavek 394. člena ZGD, ki časovno omejuje odgovornost delničarjev oz. družbenikov za obveznosti družbe, iz česar izhaja, da delničarji oz. družbeniki niso univerzalni pravni nasledniki, saj drugače njihova odgovornost ne bi bila časovno omejena; na to kaže tudi drugi odstavek 398. člena ZGD, ki govori o prevzemu obveznosti izbrisane družbe).
Družbeniki (oz. v tem primeru družbenika) bi morali zato predhodno urediti vsa pravna razmerja z zaposlenimi in upniki družbe ter medsebojna pravna razmerja. Taka ureditev medsebojnih pravnih razmerij družbenikov, po kateri bi Z. N. pripadle sporne terjatve (ki naj bi bile prej terjatve V. d.o.o.) bi zato predstavljala singularno pravno nasledstvo (in ne univerzalnega, ki bi imelo po samem zakonu za posledico procesnopravno sukcesijo), na podlagi katerega bi Z. N. od toženca lahko zahteval izpolnitev. Vendar to le ob predpostavki, da bi bil med družbenikoma tak dogovor, oziroma da bi po delitvi premoženja družbe te odškodninske terjatve pripadle tožniku (na podlagi konstitutivnega sklepa sodišča - prim. 168. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v zvezi s 182. členom tega zakona). Ker pa ni tožnik tega niti zatrjeval (in zato še manj dokazal), je sodišče prve stopnje, ko je sicer v nasprotju z drugim odstavkom 190. člena ZPP Z. N. štelo kot tožnika (toženec ni privolil, da bi namesto tožeče stranke V. d.o.o. v pravdo vstopil tožnik Z. N., vendar to ni taka kršitev postopka, da bi moralo pritožbeno sodišče na njo paziti po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP), tožbeni zahtevek povsem pravilno zavrnilo.
Če je v notarskem zapisu poleg zastavne pravice dogovorjeno še zavarovanje s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ni ovire za dovolitev vknjižbe obeh v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL47139
ZTLR člen 75, 78, 78/1, 75, 78, 78/1. ZIZ člen 15, 239, 272, 15, 239, 272. ZPP člen 426, 427, 426, 427.
začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti
Začasno odredbo sodišče lahko izda, če je upnik izkazal za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dožnika nastala, poleg tega pa še verjetnost obstoja enega izmed alternativno določenih pogojev. V motenjski pravdi se varuje motenje posesti in ne pravice do posesti. Če tožeča stranka poseti ne izkaže, ampak le pravico do posesti, potem v predlogu za izdajo začasne odredbe v motenjski pravdi ni izkazala za verjetno, da tejatev obstoji ali da ji bo nastala.