Tožnika sta v pretepu utrpela obtolčenine glave, obtolčenine nosu in obtolčenine ter raztrganino zgornje ustnice. Drugotožnik je imel napram prvotožniku kratkotrajnejše in manj intenzivne telesne bolečine, zato je prvotožniku iz tega naslova priznano 100.000,00, drugotožniku pa 70.000,00 SIT. Plačilo denarne odškodnine za strah, duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, za skaženost ter za razžalitev dobrega imena in časti pa glede na izpovedbe obeh tožencev in izvedensko mnenje ni osnovano.
zavarovalnica - odškodnina - izplačilo - rok - zamudne obresti
Smisel določbe 919. člena ZOR je v tem, da zavarovalnico sili, da čimprej zadovolji upravičene zavarovančeve interese. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem, kdaj je začel teči štirinajstdnevni rok za izplačilo zavarovalne vsote (iz 1. odstavka 919. člena ZOR), ni natančneje ukvarjalo; očitno pa je štelo, da z zadnjo dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Pravno stališče, da je odločilno šele dopolnjeno mnenje, je prestrogo in ni v skladu s temeljnim načelom obligacijskega prava, da je treba obligacijske pravice izvrševati vestno in pošteno ter z dolžnostjo izpolnitve obveznosti in odgovornosti za njeno izpolnitev.
ZPP člen 22, 22/1, 22, 22/1. ZMZPP člen 49, 49/1, 49, 49/1.
mednarodna pristojnost - pristojnost
Sodišče na dogovor strank o pristojnosti ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor stranke. Po uradni dolžnosti pazi le na svojo mednarodno pristojnost.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Iz dolžnikovih ugovornih navedb smiselno izhaja, da upnik del ni opravil v skladu z dogovorom (pogodbo). Dokazov v zvezi z zatrjevanim t.i. negativnim dejstvom pa dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Trditev dolžnika, da upnik "del ni opravil" tako zadostuje, da je ugovor moč šteti za obrazložen.
ZPP (1977) člen 142, 142/1, 142/2, 142, 142/1, 142/2.
sklep o izvršbi - osebna vročitev - pravočasnost ugovora
Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bil postopek vročanja opravljen v skladu z 2. odst. 142. člena ZPP/77. Poleg tega pa iz povratnice izhaja, da je bila vročitev opravljena na naslovu, kjer dolžnik že vsaj od leta 1992 nima prijavljenega stalnega bivališča. Ker obstaja dvom, da je bil sklep o izvršbi dolžniku res vročen že 12.05.1999, točnega datuma vročitve pa ni moč ugotoviti, je potrebno šteti za resnične dolžnikove navedbe, da je ugovor vložil takoj, ko je sklep o izvršbi prejel.
Ker sta stranki pogodbe o ustanovitvi služnosti jasno zapisali, da se nanaša ustanovljena služnost na določeno parcelno številko in zemjiškoknjižni vložek, sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je predlog za vpis služnostne pravice zavrnilo zato, ker v pogodbi o ustanovitvi služnosti ni opisana kultura služečega zemljišča in točna izmera.
Telesne bolečine - en teden stalne hude, blažje stalne 6 tednov, še vedno ob skrajnih gibih, kar oškodovanca ponoči zbuja; nevšečnosti pr zdravljenju: 9 dni nosil oprt, 24-krat fizioterapija, 5-krat rentgeniziran, pregledi, sredstva proti bolečinam - 1.000.000,00 SIT. Strah - primaren ob padcu, sekundaren za izid zdravljenja glede na to, da gre za starejšega človeka in poškodbo pomembnega dela telesa - 100.000,00 SIT. Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - omejena gibljivost ramenskega sklepa, stanje se bo slabšalo, upokojen vrtnar, ne more več obrezovati drevja, težko vozi avto - 1.500.000,00 SIT. Skupaj - 2.600.000,00 SIT.
statusno pravo - civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
VSL03010
ZGD člen 359, 363, 367, 436, 436/1, 438, 438/1, 439. ZPP člen 181, 181/2, 339, 339/1, 181, 181/2, 339, 339/1.
izključitev družbenika iz družbe - pristojnost - urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena stranka - ničnost - učinek - ugotovitvena tožba - pravni interes - relativna bistvena kršitev določb postopka
"Z družbeno pogodbo" "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična". Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. Tožeča stranka uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe.
legitimacija - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Če dolžnik obrazloženo ugovarja plačilu terjatve, se postopek nadaljuje v pravdnem postopku. V takem primeru sporni račun, ki ga je izdala tožeča stranka v okviru svoje dejavnosti, sam po sebi v pravdnem postopku nima dokazne teže o zatrjevanem pogodbenem razmerju med strankama.
Če je v notarskem zapisu poleg zastavne pravice dogovorjeno še zavarovanje s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ni ovire za dovolitev vknjižbe obeh v izvršilnem postopku.
odškodnina za negmotno škodo - pravno priznana škoda
Navzven zaznavna povprečna odzivanja ljudi (torej večine) na istovrstni morebitni poseg v njihovo čast in ugled so prav tako upoštevno merilo, po katerem je mogoče objektivizirati posledico trpljenja duševnih bolečin ter ocenjevati stopnjo in trajanje le-teh. Gre namreč za pravni standard pravno priznane škode iz določb 200. člena ZOR, ki ga ni mogoče vsebinsko napolniti neodvisno od primerjave s podobnimi ali celo istovrstnimi primeri.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da terjatev, ki je predmet izvršbe, ne obstoji, saj je v poslu nastopal samo komisionar in ni prevzel odgovornosti za družbo X & Y iz Romunije, ki svoje obveznosti ni izpolnila. S tem je dolžnik navedel pravno pomembna dejstva, s katerim je ugovor utemeljil. V zvezi z zatrjevanim pa je sodišču predložil tudi dokaze (račun in izvozno carinsko deklaracijo). Zato je dolžnikov ugovor obrazložen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL47139
ZTLR člen 75, 78, 78/1, 75, 78, 78/1. ZIZ člen 15, 239, 272, 15, 239, 272. ZPP člen 426, 427, 426, 427.
začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti
Začasno odredbo sodišče lahko izda, če je upnik izkazal za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dožnika nastala, poleg tega pa še verjetnost obstoja enega izmed alternativno določenih pogojev. V motenjski pravdi se varuje motenje posesti in ne pravice do posesti. Če tožeča stranka poseti ne izkaže, ampak le pravico do posesti, potem v predlogu za izdajo začasne odredbe v motenjski pravdi ni izkazala za verjetno, da tejatev obstoji ali da ji bo nastala.
Iz zemljiškoknjižnega izpiska ne izhaja to, kar se trdi v predlogu. Predlagatelj bi moral dokazati, da je razdružitev do drugega solastnika že opravljena.
ZPPSL člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
predujem - stroški
V sklepu o naložitvi plačila predujma za stroške do začetka stečajnega postopka mora sodišče opredeliti, katera procesna dejanja bodo po njegovem prepričanju potrebna do predlaganega začetka stečajnega postopka in približno oceniti predvidene stroške.
ZTLR člen 13, 14, 13, 14. ZPP (1977) člen 196, 196/1, 196/1-1, 201, 196, 196/1, 196/1-1, 201.
nujno sosporništvo - solastniki kot nujni sosporniki
Solastniki niso v nedeljivi skupnosti, zato nimajo položaja nujnih enotnih sospornikov (201. člen ZPP/77), marveč materialnih sospornikov (1. točka 196. člena ZPP/77).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030832
ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2. ZGD člen 394, 394/2, 398, 398/2, 436. ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev in izstop družbenika - prenehanje družbe po ZFPPod - izbris družbe iz sodnega registra med pravdnim postopkom - prekinitev postopka po samem zakonu - singularno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - dogovor o delitvi premoženja družbe
Res je, da je tožeča stranka v tožbi navedla, da je toženec samovoljno zapustil družbo. Vendar je sodišče prve stopnje z izpiskom iz sodnega registra ugotovilo, da sta bila kot družbenika gospodarske družbe V. d.o.o. ob njenem prenehanju vpisana Z. N. (tožnik) in J. M. (toženec). Zato je pravilen zaključek, da sta bila do prenehanja V. d.o.o. družbenika oba (prim. tudi prvi in drugi odstavek 436. člena ZGD). To pa pomeni, da je treba razmerje med strankama presojati tudi po določbah prava gospodarskih družb.
S prenehanjem tožeče stranke je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP), kar pomeni, da bi se nadaljeval (šele), ko bi ga prevzeli pravni nasledniki (ali ko bi jih sodnik povabil, naj to storijo - prim. prvi odstavek 208. člena ZPP). Vendar gre v konkretnem primeru za specifično situacijo. Tožeča stranka je bila namreč na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 29. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij dne 19. 1. 2000 po uradni dolžnosti izbrisana iz sodnega registra, kar pomeni, da nima univerzalnih pravnih naslednikov (prim. drugi odstavek 394. člena ZGD, ki časovno omejuje odgovornost delničarjev oz. družbenikov za obveznosti družbe, iz česar izhaja, da delničarji oz. družbeniki niso univerzalni pravni nasledniki, saj drugače njihova odgovornost ne bi bila časovno omejena; na to kaže tudi drugi odstavek 398. člena ZGD, ki govori o prevzemu obveznosti izbrisane družbe).
Družbeniki (oz. v tem primeru družbenika) bi morali zato predhodno urediti vsa pravna razmerja z zaposlenimi in upniki družbe ter medsebojna pravna razmerja. Taka ureditev medsebojnih pravnih razmerij družbenikov, po kateri bi Z. N. pripadle sporne terjatve (ki naj bi bile prej terjatve V. d.o.o.) bi zato predstavljala singularno pravno nasledstvo (in ne univerzalnega, ki bi imelo po samem zakonu za posledico procesnopravno sukcesijo), na podlagi katerega bi Z. N. od toženca lahko zahteval izpolnitev. Vendar to le ob predpostavki, da bi bil med družbenikoma tak dogovor, oziroma da bi po delitvi premoženja družbe te odškodninske terjatve pripadle tožniku (na podlagi konstitutivnega sklepa sodišča - prim. 168. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v zvezi s 182. členom tega zakona). Ker pa ni tožnik tega niti zatrjeval (in zato še manj dokazal), je sodišče prve stopnje, ko je sicer v nasprotju z drugim odstavkom 190. člena ZPP Z. N. štelo kot tožnika (toženec ni privolil, da bi namesto tožeče stranke V. d.o.o. v pravdo vstopil tožnik Z. N., vendar to ni taka kršitev postopka, da bi moralo pritožbeno sodišče na njo paziti po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP), tožbeni zahtevek povsem pravilno zavrnilo.
ZOR člen 324, 360, 374, 374/1, 324, 360, 374, 374/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - odmera stroškov
ZIZ nima določb, ki bi upnika pri vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine časovno omejevale. Tako lahko upnik vlož predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (računa), ne glede na datum zapadlosti, označen na verodostojni listini (računu). Ugovor zastaranja bi moral dolžnik konkretizirati. Navesti bi moral dejstva kot so datum zapadlosti terjatve, vrsta terjatve in postaviti trditev, da je potekel čas, ki je potreben za zastaranje. Zgolj na podlagi predložene verodostojne listine - računa, ki je zapadel v plačilo dne 11.09.1999, in ob upoštevanju splošnega zastaralnega roka 3 leta, pa ni moč sklepati, da je terjatev zastarala, saj je upnik predlog za izvršbo vložil že 05.05.2000. Upnik, ki je dolžniku izstavil račun, v katerem je rok za izpolnitev obveznosti določen, dolžnika v zvezi z obstojem obveznosti ni dolžan posebej opominjati