Pri ugotovljenem uspehu v pravdi je potrebno upoštevati, da je tožena stranka dolžna poleg neto plače izplačati tudi davke in prispevke od bruto plač, kar pomeni, da je tožeča stranka uspela s celotnim bruto, ne le neto zneskom.
Zakon o pokojninskem zavarovanju člen 62, 64, 234, 234/1, 234/1-2. Zakon o invalidskem zavarovanju člen 62. ZUP člen 249, 249/1. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 205, 205/1, 218.
V času, ko se je tožnica upokojila (leta 1962), so bili po določbi 62. člena takrat veljavnega Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51/57), v zvezi z 62. členom Zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 49/58) zavarovanci pri izračunavanju pokojninske osnove za odmero pokojnine razvrščani v zavarovalne razrede glede na povprečni mesečni znesek plač, ki so ga dobili v obdobju dela. Pokojninska osnova je predstavljala znesek, ustrezen odstotkom povprečnega mesečnega zneska plač, predpisanega za določen zavarovalni razred, v katerega so bili zavarovanci razvrščeni po v naprej določeni tabeli. Ker je bil najvišji zavarovalni razred, do katerega je bilo mogoče zavarovance razvrstiti, odvisen od strokovne izobrazbe, ki je bila potrebna za delo na delovnem mestu, in ne od dejanske izobrazbe, ki jo je zavarovanec sicer imel, je za ugotovitev višine pokojninske osnove pomembno, na katero delovno mesto je bil zavarovanec formalno razporejen.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 55, 58, 55, 58.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - odtujitev denarja iz blagajne
Če delavec v okviru svojih nalog posluje z denarjem, je potrebno strožje presojati disciplinske kršitve v zvezi s prisvajanjem denarnih sredstev delodajalca. Zato znesek 5.000,00 SIT ne more predstavljati manjšega zneska, še posebej ob upoštevanju, da je ta znesek predstavljal neto dnevni izkupiček.
SKPGd člen 13, 13/13. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-2, 196, 199, 339, 339/1. ZDR člen 36f. ZJSRS-C člen 19. ZPPSL člen 51, 106, 106/1, 160, 160/2. ZGD člen 371, 394.
sosporniška intervencija
Sosporniška intervencija po 202. členu ZPP/99 ni možna, če se pravni učinek sodbe ne razteza tudi na intervenienta. V individualnem delovnem sporu, v katerem zahteva delavec izplačilo odpravnine po 36. f. členu ZDR, ker mu je prenehalo delovno razmerje v postopku prisilne poravnave zaradi finančne reorganizacije, Jamstvenemu skladu RS ni mogoče priznati statusa enotnega sospornika na strani tožnika in zavezati toženo stranko k plačilu zneska, ki ga je JSRS že izplačal delavcu kot odpravnino po Zakonu o Jamstvenem skladu RS (eno minimalno plačo po zadnji alinei 19. člena ZJSRS). Jamstveni sklad lahko vstopi v pravdo kot navadni sospornik, ker se pravni učinek sodbe med delavcem in delodajalcem ne razteza tudi na intervenienta, saj ni mogoče niti po zakonu niti po naravi pravnega razmerja rešiti spora samo na enak način tako za delavca - tožnika, kot za Jamstveni sklad RS.
ZPIZ člen 3, 181, 289. ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1, 277, 277/1, 279, 279/1, 279/3, 394. ZPP člen 358, 358-4. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev člen 23, 24, 35. Zakon o oboroženih silah 399. ZDSS člen 14, 14/1, 36, 36/1, 36/3.
Pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki se kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. člen ZPIZ) po določbi 181. člena ZPIZ odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj. Po svoji naravi so občasne denarne terjatve - ki ne temelje na obveznostih civilnega prava. Zato glede obrestovanja velja določba 1. odstavka 279. člena ZOR. Zakonite zamudne obresti se od teh terjatev priznajo od dneva vložitve tožbe, ne pa že od dneva zapadlosti vsakokratnega mesečnega zneska.
ZGD člen 436, 436/3. ZPP člen 183, 183/1, 183/1-1, 183, 183/1, 183/1-1.
postopek - izključitev družbenika iz družbe
Kadar s pravnomočno ugoditvijo zahtevku po tožbi aktivna legitimacija za zahtevek po nasprotni tožbi preneha, je sodišče obe tožbi dolžno obravnavati skupaj in o njih odločiti s skupno odločbo.
Dejstvo, da naslovnika pri ponovnem poskusu vročitve sodnega pisanja (prej mu je bilo puščeno obvestilo o došli pošiljki, ni bilo najti v poslovnih prostorih, ni mogoče opredeliti kot odklonitev sprejema pisanja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnica za trditve, da sta bila nosilca obrti dva in da sta se po prenehanju obratovanja sporazumela, da plača vsak polovica preostanka dolga iz obrti, ni predložila dokazil. Niti ni zatrjevala dejstev v smislu 413. čl. ZOR.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor
Za trditve, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se plačilo dolga odloži do vnočenja bančne garancije s strani X banke, oziroma do poplačila dolžnikove terjatve s strani Y investicijske družbe, smiselno torej, da rok za izpolintev še ni potekel, dolžnik ni predložil niti predlagal nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen. Po določbi 3. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 62. člena ZIZ odgovor na neobrazložen (neutemeljen) ugovor dolžnika izrečno ni predviden. Upnika tako ne bi zadele pravne posledice iz 1. odst. 58. člena ZIZ, zato priglašenI stroški za odgovor na ugovor niso potrebni izvršilni stroški.
Če je v pogodbi določen datum, kdaj lahko stranka zahteva izpolnitev obveznosti, je pa račun za plačilo te terjatve izdala kasneje, se s tem ne more podaljšati zastaralnega roka, kajti zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, ne pa od dneva zapadlosti računa.
Če je med upnikom in dolžnikom več obveznosti, pa tisto kar dolžnik izpolni ne zadostuje za pokritje vseh obveznosti, se pokrijejo obveznosti, za katere izjavi dolžnik ob izpolnitvi. Šele, če dolžnik ne da izjave, se pokrijejo najprej najstarejše obveznosti.
V materialnopravni preizkus tožbe šteje višina tožbenega zahtevka, ki je izražena v SIT, kadar izvira iz pogodbenega razmerja, ki vsebuje devizno klavzulo, saj je le ta odvisna od dogovora glede preračuna.
Trditve, ki jih je pritožnik navedel prvič v pritožbi niso upoštevne, če hkrati ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje trditve, da naj bi med upnikom in njim obstojalo neko drugo pravno razmerje in sicer takšno pravno razmerje, po katerem upnik naj ne bi imel denarne terjatve ni predložil dokazila, zato je ugovor neobrazložen.
ZFPPod člen 30, 31, 31/2-2,32, 34, 34/3. ZSReg člen 37. ZGD člen 580, 580/1, 580/2.
izbris družbe iz sodnega registra - uskladitev z ZGD
Pritožbeno sodišče preizkusi sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve po ZGD (in o zavrnitvi ugovora subjekta vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa) po stanju ob izdaji izpodbijanega sklepa, zaradi česar ni mogoče upoštevati šele pritožbi priložene popolne priglasitve za vpis uskladitve v sodni register.
Če stranka v sporih majhne vrednosti ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila.
ZIL člen 60, 60/1, 100, 100/1, 60, 60/1, 100, 100/1. ZASP člen 5, 168, 5, 168.
avtorsko delo - blagovna znamka - blagovna znamka
Ustvarjalna individualnost se lahko pokaže v kreaciji imena, ne more pa se pokazati zgolj v njegovi izbiri. Sodišče ne more tožeče stranke na podlagi prijave razglasiti za nosilko blagovne znamke, ker je za priznanje pravice z odločbo, s katero se podeli znamka, pristojen Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Tožeča stranka, ki je uveljavljala dejansko podlago iz 100. čl. ZIL, lahko od sodišča zahteva samo odločitev, ki jo predvideva zakon kot pravno posledico uveljavljane dejanske podlage, in sicer ugotovitev istovetnosti ali podobnosti blagovne znamke, katere nosilec je tožena stranka, znaku, ki ga uporablja tožeča stranka za označevanje svojega blaga v prometu, in razglasitev tožeče stranke za nosilca znamke.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36a, 36f, 103, 36a, 36f, 103.
odpravnina - sporazum o odpovedi odpravnini
Po določbah ZDR delodajalec odloča o delavčevih pravicah in obveznostih s pismenim sklepom, tudi v primeru odpravnine po 36.a členu ZDR, saj zakon ne predpisuje ustnega dogovora ali sporazuma.
Ker je bila delavcu pravica do odpravnine določena v sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, ki je postal dokončen, bi se lahko delavec tej pravici odpovedal le s pisnim sporazumom. Zato sodišče ne upošteva navedb tožene stranke o obstoju ustnega dogovora.
Določba 3. odst. 160. čl. ZPPSL ni omejena zgolj na terjatve iz tistega postopka prisilne poravnave, ki se je končal z začetkom stečaja po uradni dolžnosti.
Po določbi 4. odstavka 13. člena zakona o stavki (ZStk - Uradni list SFRJ, št. 23/91) organizatorji stavke oziroma udeleženci v stavki, organizirani v nasprotju s tem zakonom, ne uživajo varstva iz prvega in drugega odstavka tega člena (varstvo pred disciplinsko in materialno odgovornostjo ter uveljavljanje temeljnih pravic iz delovnega razmerja, razen plače...). Delavcu, ki je v taki stavki sodeloval, je lahko delovno razmerje prenehalo le po pravilno izvedenem disciplinskem postopku.
Nezakonit je sklep o prenehanju delovnega razmerja, s katerim je delodajalec odpovedal delavcu delovno razmerje zaradi udeležbe v nezakoniti stavki, brez izvedenega disciplinskega postopka.