Pri ugotovljenem uspehu v pravdi je potrebno upoštevati, da je tožena stranka dolžna poleg neto plače izplačati tudi davke in prispevke od bruto plač, kar pomeni, da je tožeča stranka uspela s celotnim bruto, ne le neto zneskom.
Zakon o pokojninskem zavarovanju člen 62, 64, 234, 234/1, 234/1-2. Zakon o invalidskem zavarovanju člen 62. ZUP člen 249, 249/1. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 205, 205/1, 218.
V času, ko se je tožnica upokojila (leta 1962), so bili po določbi 62. člena takrat veljavnega Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51/57), v zvezi z 62. členom Zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 49/58) zavarovanci pri izračunavanju pokojninske osnove za odmero pokojnine razvrščani v zavarovalne razrede glede na povprečni mesečni znesek plač, ki so ga dobili v obdobju dela. Pokojninska osnova je predstavljala znesek, ustrezen odstotkom povprečnega mesečnega zneska plač, predpisanega za določen zavarovalni razred, v katerega so bili zavarovanci razvrščeni po v naprej določeni tabeli. Ker je bil najvišji zavarovalni razred, do katerega je bilo mogoče zavarovance razvrstiti, odvisen od strokovne izobrazbe, ki je bila potrebna za delo na delovnem mestu, in ne od dejanske izobrazbe, ki jo je zavarovanec sicer imel, je za ugotovitev višine pokojninske osnove pomembno, na katero delovno mesto je bil zavarovanec formalno razporejen.
Kolektivna pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 2, 2/2, 2/4, 39. ZDSS člen 22. ZDR člen 36b, 36c, 36c-4, 36d, 36e, 36e/2. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 368.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji - posebne kategorije delavcev - delavka - nepreskrbljen otrok
Kriterij "nepreskrbljeni otrok" je treba razlagati v smislu 123. člena ZZZDR, ki določa, da so starši po polnoletnosti dolžni preživljati svoje otroke, v kolikor se redno šolajo. Ker je tožena stranka v postopku reševanja presežnih delavcev navedeni kriterij preširoko razlagala s tem, da je za nepreskrbljenega otroka štela tudi polnoletnega brezposelnega otroka, ki se ne šola, je bila tožeča stranka nezakonito opredeljena kot presežna delavka.
SKPGd člen 13, 13/13. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-2, 196, 199, 339, 339/1. ZDR člen 36f. ZJSRS-C člen 19. ZPPSL člen 51, 106, 106/1, 160, 160/2. ZGD člen 371, 394.
sosporniška intervencija
Sosporniška intervencija po 202. členu ZPP/99 ni možna, če se pravni učinek sodbe ne razteza tudi na intervenienta. V individualnem delovnem sporu, v katerem zahteva delavec izplačilo odpravnine po 36. f. členu ZDR, ker mu je prenehalo delovno razmerje v postopku prisilne poravnave zaradi finančne reorganizacije, Jamstvenemu skladu RS ni mogoče priznati statusa enotnega sospornika na strani tožnika in zavezati toženo stranko k plačilu zneska, ki ga je JSRS že izplačal delavcu kot odpravnino po Zakonu o Jamstvenem skladu RS (eno minimalno plačo po zadnji alinei 19. člena ZJSRS). Jamstveni sklad lahko vstopi v pravdo kot navadni sospornik, ker se pravni učinek sodbe med delavcem in delodajalcem ne razteza tudi na intervenienta, saj ni mogoče niti po zakonu niti po naravi pravnega razmerja rešiti spora samo na enak način tako za delavca - tožnika, kot za Jamstveni sklad RS.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 55, 58, 55, 58.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - odtujitev denarja iz blagajne
Če delavec v okviru svojih nalog posluje z denarjem, je potrebno strožje presojati disciplinske kršitve v zvezi s prisvajanjem denarnih sredstev delodajalca. Zato znesek 5.000,00 SIT ne more predstavljati manjšega zneska, še posebej ob upoštevanju, da je ta znesek predstavljal neto dnevni izkupiček.
ZFPPod člen 30, 31, 31/2-2,32, 34, 34/3. ZSReg člen 37. ZGD člen 580, 580/1, 580/2.
izbris družbe iz sodnega registra - uskladitev z ZGD
Pritožbeno sodišče preizkusi sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve po ZGD (in o zavrnitvi ugovora subjekta vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa) po stanju ob izdaji izpodbijanega sklepa, zaradi česar ni mogoče upoštevati šele pritožbi priložene popolne priglasitve za vpis uskladitve v sodni register.
Zakon o industrijski lastnini daje pravice, ki izvirajo iz blagovne znamke, le upravičencem, to pa so nosilci blagovne znamke, prijavitelji in licenčni upravičenci. Poleg tega priznava pod točno določenimi pogoji iz 100. člena pravico do tožbe tudi (zgolj) uporabnikom znaka, vendar ne proti drugim uporabnikom istega ali podobnega znaka, pač pa le proti legitimiranim nosilcem blagovne znamke.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžniku za trditve, da ni pasivno legitimiran, ker fakture, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, ne glasijo nanj, ni bilo treba predložiti dokazov, saj se je skliceval na dokaze, ki so že v spisu. Ugovor je zato obrazložen.
Za presojo vprašanja pasivne legitimacije najemnika poslovnih prostorov za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja bi bilo treba uporabiti določila pogodbe in ne določila Stanovanjskega zakona.
V materialnopravni preizkus tožbe šteje višina tožbenega zahtevka, ki je izražena v SIT, kadar izvira iz pogodbenega razmerja, ki vsebuje devizno klavzulo, saj je le ta odvisna od dogovora glede preračuna.
Predlagateljica začasne odredbe ni konkretizirala škode, ki bi ji nastala kot posledica izvršitve sklepa nadzornega sveta, katerega zadržanje je predlagala z začasno odredbo. Zato ni izkazala pogoja za izdajo začasne odredbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi oporekal obstoju in višini upnikove terjatve. Napovedane "naknadne" obrazložitve dolžnik do izteka osemdnevnega roka za vložitev rednega ugovora (3. odst. 9. člena ZIZ) ni predložil. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Če je med upnikom in dolžnikom več obveznosti, pa tisto kar dolžnik izpolni ne zadostuje za pokritje vseh obveznosti, se pokrijejo obveznosti, za katere izjavi dolžnik ob izpolnitvi. Šele, če dolžnik ne da izjave, se pokrijejo najprej najstarejše obveznosti.
Če stranka v sporih majhne vrednosti ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila.
ZIL člen 60, 60/1, 100, 100/1, 60, 60/1, 100, 100/1. ZASP člen 5, 168, 5, 168.
avtorsko delo - blagovna znamka - blagovna znamka
Ustvarjalna individualnost se lahko pokaže v kreaciji imena, ne more pa se pokazati zgolj v njegovi izbiri. Sodišče ne more tožeče stranke na podlagi prijave razglasiti za nosilko blagovne znamke, ker je za priznanje pravice z odločbo, s katero se podeli znamka, pristojen Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Tožeča stranka, ki je uveljavljala dejansko podlago iz 100. čl. ZIL, lahko od sodišča zahteva samo odločitev, ki jo predvideva zakon kot pravno posledico uveljavljane dejanske podlage, in sicer ugotovitev istovetnosti ali podobnosti blagovne znamke, katere nosilec je tožena stranka, znaku, ki ga uporablja tožeča stranka za označevanje svojega blaga v prometu, in razglasitev tožeče stranke za nosilca znamke.
Določba 3. odst. 160. čl. ZPPSL ni omejena zgolj na terjatve iz tistega postopka prisilne poravnave, ki se je končal z začetkom stečaja po uradni dolžnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor
Za trditve, da je bilo z upnikom dogovorjeno, da se plačilo dolga odloži do vnovčenja bančne garancije s strani X banke, oziroma do poplačila dolžnikove terjatve s strani Y investicijske družbe, smiselno torej, da rok za izpolnitev še ni potekel, dolžnik ni predložil niti predlagal nobenih dokazov. Zato je ugovor neobrazložen.
Če je v pogodbi določen datum, kdaj lahko stranka zahteva izpolnitev obveznosti, je pa račun za plačilo te terjatve izdala kasneje, se s tem ne more podaljšati zastaralnega roka, kajti zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, ne pa od dneva zapadlosti računa.
ZGD člen 436, 436/3. ZPP člen 183, 183/1, 183/1-1, 183, 183/1, 183/1-1.
postopek - izključitev družbenika iz družbe
Kadar s pravnomočno ugoditvijo zahtevku po tožbi aktivna legitimacija za zahtevek po nasprotni tožbi preneha, je sodišče obe tožbi dolžno obravnavati skupaj in o njih odločiti s skupno odločbo.