Pri ugotovljenem uspehu v pravdi je potrebno upoštevati, da je tožena stranka dolžna poleg neto plače izplačati tudi davke in prispevke od bruto plač, kar pomeni, da je tožeča stranka uspela s celotnim bruto, ne le neto zneskom.
ZPP (1977) člen 277, 277/2, 354, 354/2, 354/2-3, 354/2-11, 369, 369/2, 277, 277/2, 354, 354/2, 354/2-3, 354/2-11, 369, 369/2. ZDR člen 36f, 36f. ZTPDR člen 84, 84.
izbira kandidata - sodno varstvo
84. člen ZTPDR določa, da ima oseba, ki meni, da je bil po objavi oz. razpisu izbran kandidat, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev, ali da je bil drugače prekršen postopek za izbiro prijavljenih kandidatov, pravico do ugovora v 15 dneh od sprejetja sklepa o izbiri kandidata. V primeru, če delodajalec ne izbere nobenega kandidata, glede na navedeno določbo sodno varstvo ni zagotovljeno.
Zakon o pokojninskem zavarovanju člen 62, 64, 234, 234/1, 234/1-2. Zakon o invalidskem zavarovanju člen 62. ZUP člen 249, 249/1. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 205, 205/1, 218.
V času, ko se je tožnica upokojila (leta 1962), so bili po določbi 62. člena takrat veljavnega Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51/57), v zvezi z 62. členom Zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 49/58) zavarovanci pri izračunavanju pokojninske osnove za odmero pokojnine razvrščani v zavarovalne razrede glede na povprečni mesečni znesek plač, ki so ga dobili v obdobju dela. Pokojninska osnova je predstavljala znesek, ustrezen odstotkom povprečnega mesečnega zneska plač, predpisanega za določen zavarovalni razred, v katerega so bili zavarovanci razvrščeni po v naprej določeni tabeli. Ker je bil najvišji zavarovalni razred, do katerega je bilo mogoče zavarovance razvrstiti, odvisen od strokovne izobrazbe, ki je bila potrebna za delo na delovnem mestu, in ne od dejanske izobrazbe, ki jo je zavarovanec sicer imel, je za ugotovitev višine pokojninske osnove pomembno, na katero delovno mesto je bil zavarovanec formalno razporejen.
Kolektivna pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 2, 2/2, 2/4, 39. ZDSS člen 22. ZDR člen 36b, 36c, 36c-4, 36d, 36e, 36e/2. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 368.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji - posebne kategorije delavcev - delavka - nepreskrbljen otrok
Kriterij "nepreskrbljeni otrok" je treba razlagati v smislu 123. člena ZZZDR, ki določa, da so starši po polnoletnosti dolžni preživljati svoje otroke, v kolikor se redno šolajo. Ker je tožena stranka v postopku reševanja presežnih delavcev navedeni kriterij preširoko razlagala s tem, da je za nepreskrbljenega otroka štela tudi polnoletnega brezposelnega otroka, ki se ne šola, je bila tožeča stranka nezakonito opredeljena kot presežna delavka.
ZPIZ člen 3, 181, 289. ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1, 277, 277/1, 279, 279/1, 279/3, 394. ZPP člen 358, 358-4. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev člen 23, 24, 35. Zakon o oboroženih silah 399. ZDSS člen 14, 14/1, 36, 36/1, 36/3.
Pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki se kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. člen ZPIZ) po določbi 181. člena ZPIZ odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj. Po svoji naravi so občasne denarne terjatve - ki ne temelje na obveznostih civilnega prava. Zato glede obrestovanja velja določba 1. odstavka 279. člena ZOR. Zakonite zamudne obresti se od teh terjatev priznajo od dneva vložitve tožbe, ne pa že od dneva zapadlosti vsakokratnega mesečnega zneska.
Določba 3. odst. 160. čl. ZPPSL ni omejena zgolj na terjatve iz tistega postopka prisilne poravnave, ki se je končal z začetkom stečaja po uradni dolžnosti.
Če je v pogodbi določen datum, kdaj lahko stranka zahteva izpolnitev obveznosti, je pa račun za plačilo te terjatve izdala kasneje, se s tem ne more podaljšati zastaralnega roka, kajti zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, ne pa od dneva zapadlosti računa.
Če je med upnikom in dolžnikom več obveznosti, pa tisto kar dolžnik izpolni ne zadostuje za pokritje vseh obveznosti, se pokrijejo obveznosti, za katere izjavi dolžnik ob izpolnitvi. Šele, če dolžnik ne da izjave, se pokrijejo najprej najstarejše obveznosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi oporekal obstoju in višini upnikove terjatve. Napovedane "naknadne" obrazložitve dolžnik do izteka osemdnevnega roka za vložitev rednega ugovora (3. odst. 9. člena ZIZ) ni predložil. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZFPPod člen 30, 31, 31/2-2,32, 34, 34/3. ZSReg člen 37. ZGD člen 580, 580/1, 580/2.
izbris družbe iz sodnega registra - uskladitev z ZGD
Pritožbeno sodišče preizkusi sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve po ZGD (in o zavrnitvi ugovora subjekta vpisa zoper sklep o začetku postopka izbrisa) po stanju ob izdaji izpodbijanega sklepa, zaradi česar ni mogoče upoštevati šele pritožbi priložene popolne priglasitve za vpis uskladitve v sodni register.
ZGD člen 436, 436/3. ZPP člen 183, 183/1, 183/1-1, 183, 183/1, 183/1-1.
postopek - izključitev družbenika iz družbe
Kadar s pravnomočno ugoditvijo zahtevku po tožbi aktivna legitimacija za zahtevek po nasprotni tožbi preneha, je sodišče obe tožbi dolžno obravnavati skupaj in o njih odločiti s skupno odločbo.
Za presojo vprašanja pasivne legitimacije najemnika poslovnih prostorov za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja bi bilo treba uporabiti določila pogodbe in ne določila Stanovanjskega zakona.
V materialnopravni preizkus tožbe šteje višina tožbenega zahtevka, ki je izražena v SIT, kadar izvira iz pogodbenega razmerja, ki vsebuje devizno klavzulo, saj je le ta odvisna od dogovora glede preračuna.
Da bi lahko šteli, da je nek znak generičen (oz. v navadi) za označevanje posamezne vrste blaga, mora biti znan ne samo poljubno veliki množici ljudi (v večji ali manjši pokrajini), ampak tudi sodišču.
Sodišče prve stopnje je izpodibijani sklep izdalo v skladu z določilom 168. člena ZPP, zlasti njegovega 6. odst. po katerem določba o oprostitvi storkov postopka ter določba o možnosti odložitve plačila oziroma obročnega plačila sodnih taksa ne velja za podjetnika posamehnika v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe.
ZIL člen 60, 60/1, 100, 100/1, 60, 60/1, 100, 100/1. ZASP člen 5, 168, 5, 168.
avtorsko delo - blagovna znamka - blagovna znamka
Ustvarjalna individualnost se lahko pokaže v kreaciji imena, ne more pa se pokazati zgolj v njegovi izbiri. Sodišče ne more tožeče stranke na podlagi prijave razglasiti za nosilko blagovne znamke, ker je za priznanje pravice z odločbo, s katero se podeli znamka, pristojen Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Tožeča stranka, ki je uveljavljala dejansko podlago iz 100. čl. ZIL, lahko od sodišča zahteva samo odločitev, ki jo predvideva zakon kot pravno posledico uveljavljane dejanske podlage, in sicer ugotovitev istovetnosti ali podobnosti blagovne znamke, katere nosilec je tožena stranka, znaku, ki ga uporablja tožeča stranka za označevanje svojega blaga v prometu, in razglasitev tožeče stranke za nosilca znamke.
Če stranka v sporih majhne vrednosti ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila.
Prepozen je ugovor krajevne pristojnosti, če se je toženec pismenima vlogama že spustil v obravnavanje glavne stvari, ne da bi pred tem ugovarjal krajevni pristojnosti.
Dejstvo, da naslovnika pri ponovnem poskusu vročitve sodnega pisanja (prej mu je bilo puščeno obvestilo o došli pošiljki, ni bilo najti v poslovnih prostorih, ni mogoče opredeliti kot odklonitev sprejema pisanja.