ZIZ člen 55, 102, 102/1, 102/1-1, 55, 102, 102/1, 102/1-1.
ugovor dolžnika - omejitev izvršbe - ugotovitvena odločba ustavnega sodišča
1/ S sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-339/98, z dne 14.10.1998 (Ur. l. RS 72/98) je bilo začasno zadržano izvrševanje 1. in 2. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ. Omenjeno začasno zadržanje pa je prenehalo veljati z izdajo odločbe št. U-I-339/98, z dne 21.1.1999 (Ur. l. RS št. 11/99), s katero je v postopku za oceno ustavnosti nekaterih določb ZIZ Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je določba 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ v nasprotju z ustavo, kolikor ne določa, da je nezarubljivi del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke ali druge osebe, za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja. Omenjena odločba ustavnega sodišča je ugotovitvena odločba in z njo zakonska določba 102. člena ZIZ ni bila odpravljena ali razveljavljena. Zato se do odprave ugotovljene protiustavnosti takšna zakonska določba uporablja še naprej. 2/ Situacija, za katero je ustavno sodišče odločilo, da ZIZ ni v skladu z ustavo, bi bila podana le, če bi dolžnik preživljal otroke ali druge osebe za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja. Dolžnik pa takšnih okoliščin niti ne zatrjuje.
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20/7 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Pravilo o realizaciji pogodbe pogodbeni stranki preprečuje, da bi se sklicevala na neobstoj ali neveljavnost pogodbe samo zato, ker ni bila sklenjena v predpisani obliki.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
sposobnost biti stranka - pravna oseba
Pritožbeno sodišče je po vpogledu v sodni register ugotovilo, da je upnik vanj še vpisan, le sedež je bil spremenjen (prim. uvod tega sklepa). Smiselno uveljavljana bistvena kršitev postopka, češ da postopek nadaljuje neobstoječa gospodarska družba, tako ni podana.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavani zadevi sodišče ni odgovorilo na temeljno vprašanje, ali je toženec napeljavo vodovoda z opravljenimi plačili v celoti plačal. Sodba torej nima razlogov o odločilnem dejstvu, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožeča stranka se je pozivu sodišča, naj tožbo v 8 dneh popravi tako, da sporoči naziv in sedež tožene stranke skladno z vpisom v sodni register (sklep, s katerim jo je sodišče pozvalo k popravi tožbe, je po ugotovitvah prvostopnega sodišča tožeča straka prejela dne 29.10.1998), odzvala 5.11.1998. Sodišču je poslala točen naslov in naziv tožene stranke: "W. W. d.o.o." (vloga v spisu na list. št. 21). Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je tako označena pravna oseba vpisana v sodni register in torej ne gre za neobstoječo pravno osebo. Prvostopno sodišče zato v spisovnem gradivu ni imelo podlage za izpodbijano odločitev.
oprostitev plačila stroškov postopka - predujem za izvršilne stroške
Z institutom oprostitve plačila pravdnih stroškov je zagotovljena ustavna pravica enakega dostopa do pravnega varstva, določena v 22. členu Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS/I, št. 33/91). Stroški postopka, določeni v drugem odst. 168. čl. ZPP, so torej lahko le primeroma našteti (prim. tudi člen 171 ZPP). Ker pa je v skladu s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, ZIZ) predpisana le smiselna uporaba ZPP, je potrebno upoštevati namen tega pravnega instituta. Smisel instituta oprostitve plačila pravdnih stroškov je oprostitev plačila stranke vseh stroškov postopka, ki nastanejo zaradi same uvedbe postopka. Ker spadajo med stroške izvršilnega postopka tudi stroški izvršitelja, je treba torej tudi v primeru, da stranka v izvršilnem postopku predlaga oprostitev plačila predujma za stroške izvršitelja, le-teh stranko oprostiti, v kolikor je podan pogoj, ki ga določa prvi odst. 168. čl. ZPP.
nadaljevano kaznivo dejanje - izdaja nekritega čeka - poneverba
S tem, ko si je obtoženka, ki je bila v banki zaposlena prilastila 59 praznih čekovnih blanketov zato, da jih je kasneje izpolnila in vnovčila, je storila le nadaljevano kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po členu 253/I KZ, ne pa tudi kaznivega dejanja poneverbe po členu 245/I KZ. Protipravna prilastitev praznih čekovnih blanketov v obravnavanem primeru predstavlja le pripravljalno dejanje za storitev obtoženki drugoočitanega kaznivega dejanja. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obtoženko storitve kaznivega dejanja poneverbe oprostilo.
Če je del otrokovih potreb pokrit s štipendijo in otroškim dodatkom, so starši dolžni pokriti razliko do polnega zneska njegovih potreb v sorazmerju s svojimi možnostmi, ki pa jih sodišče oceni glede na njihove dohodke, premoženje, potrebe za lastno preživljanje in morebitne druge preživninske obveznosti.
ZPP člen 11, 11/3, 109, 109/1, 11, 11/3, 109, 109/1.
denarna kazen - sodišče
Zapis v vlogi, da je "sodišče postopalo tako, da je v njegovem ravnanju mogoče zaznati znake kaznivega dejanja", predstavlja hudo žalitev, za katero je primerna kazen 300.000,00 SIT.
Če so sporne rolke pri toženi stranki na konsignaciji, potem med pravdnima strankama ni mogla biti sklenjena prodajna pogodba, katere bistveni element je cena, ki naj bi bila zaračunana toženi stranki s spornim računom (prim. trditve, povzete v 1. in 3. alineji zgoraj). Okoliščine, povzete v 2. alineji, pa bi lahko bile predmet nekega tretjega dogovora, ki bi spredaj omenjena dogovora spremenil in po katerem bi zatrjevana obveznost vračila spornih rolk prešla v denarno obveznost. O kakšnem takšnem dogovoru pa tožeča stranka ni trdila ničesar.
Zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja AO plus, če je kot voznik motornega vozila neposredno po prometni nesreči kazal očitne znake alkoholiziranosti, ki jih je strokovno evidentiral zdravnik kirurg, čeprav ni bila opravljena kvantitativna meritev alkohola v voznikovi krvi.
sklep - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - izvršilni naslov - davek - zemljiškoknjižna listina
Neuspešna prisilna izterjava zoper dolžnika v davčnem postopku ne vpliva na obstoj dolgovnega seznama zaostalih davčnih obveznosti dolžnika, na podlagi katerega upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, predlogu pa priloži zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja dolžnikova lastnina.
Za škodo, ki jo povzročijo otroci do sedmega leta starosti, odgovarjajo starši po načelih objektivne odgovornosti. Svoje odgovornosti se lahko zato razbremenijo le iz razlogov po 177. členu ZOR.
ZIZ člen 15, 40, 44, 15, 40, 44. ZPP člen 108, 108.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o izvršbi
Podana je bistvena kršitev določb postopka, ko je sklep o izvršbi nedoločen in s tem nerazumljiv. V predlogu in posledično v sklepu o izvršbi ni določno navedena dolžnikova obveznost, ker ni navedeno obdobje za izračun zamudnih obresti, ki se edine izterjujejo.
V skladu z točko f pojasnila k tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) mora upnik ob vložitvi predloga za izvršbo poleg takse za predlog v višini 800 točk, kar ob vrednosti točke 15,00 SIT znaša 12.000,00 SIT, plačati še takso za sklep o izvršbi, ki znaša še dodatnih 12.000,00 SIT. Upnik je tako pravilno obračunal in tudi plačal sodno takso za predlog in sklep o izvršbi v znesku 24.000,00 SIT.
Ker gre za stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (5. odst.
38. člena ZIZ), mu je potrebno priznati stroške plačila sodnih taks v priglašeni višini 24.000,00 SIT.
Institut prenehanja obveznosti zaradi nemožnosti izpolnitve je mogoče uporabiti le v primeru, ko je uničena ali poškodovana individualno določena stvar kot predmet obveznosti.
Sodišče lahko kljub začetku stečajnega postopka dovoli izvršbo za poplačilo terjatev, ki se nanašajo na stroške postopka le, če glede njih obstaja izvršilni naslov. Upnik pa je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne na podlagi izvršilnega naslova.