Če so sporne rolke pri toženi stranki na konsignaciji, potem med pravdnima strankama ni mogla biti sklenjena prodajna pogodba, katere bistveni element je cena, ki naj bi bila zaračunana toženi stranki s spornim računom (prim. trditve, povzete v 1. in 3. alineji zgoraj). Okoliščine, povzete v 2. alineji, pa bi lahko bile predmet nekega tretjega dogovora, ki bi spredaj omenjena dogovora spremenil in po katerem bi zatrjevana obveznost vračila spornih rolk prešla v denarno obveznost. O kakšnem takšnem dogovoru pa tožeča stranka ni trdila ničesar.
Tožena stranka bi bila dolžna prodati tožnici stanovanje, na katerem je ta imela stanovanjsko pravico. Ker to ni mogoče, saj je bilo to stanovanje prodano drugemu imetniku stanovanjske pravice, je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti in prodati prvemu stanovanju enakovredno stanovanje. Pri tem tožeči stranki ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ji ga je v zvezi s privatizacijo stanovanj naložil zakonodajalec.
ZPP člen 363, 384, 384/2, 490, 363, 384, 384/2, 490.
pritožba - revizija - dovoljenost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pritožnik ni imel pravice do pritožbe proti sklepu pritožbenega sodišča, s katerim je potrdilo sklep prve stopnje o domnevi umika napovedi pritožbe (sklep opr. št. ... z dne ...; prim. 363. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je, upoštevaje ugotovljeno premoženjsko stanje tožene stranke v izpodbijanem sklepu, primerno, da se enkratna obveznost plačila sodne takse spremeni v možnost obročnega plačila.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik ugovarja višini izterjevanega zneska. Trdi, da je glede na opravljeno delo izterjevani znesek previsok. Na kakšni osnovi je upnik obračunal ceno za opravljeno delo in rezervne dele bo moral obrazložiti in dokazati upnik, saj dolžnik po naravi stvari dokazov v tej smeri ne more predložiti. Ugovor dolžnika je zato moč šteti za obrazložen.
Pravilo o realizaciji pogodbe pogodbeni stranki preprečuje, da bi se sklicevala na neobstoj ali neveljavnost pogodbe samo zato, ker ni bila sklenjena v predpisani obliki.
Tožena stranka po pozivu sodišča ni v roku predložila pravilnega pooblastila, to je takega, ki bi ga podpisal zakoniti zastopnik pravn osebe. Pritožbo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, zato je pritožba nedovoljena in je bila pravilno zavržena.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL46044
ZD člen 132, 210, 212, 132, 210, 212. ZZK člen 44, 44/1, 44, 44/1. ZPP člen 179, 179.
zaznamba spora - zapuščinski postopek
Zapuščinski postopek ni postopek, v katerem bi sodišče odločalo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Zato ni pogojev za zaznambo spora v zapuščinskem postopku.
Ker tožena stranka do poteka pritožbenega roka pritožbe ni obrazložila, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da je prvostopno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo - določbe Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ni pa zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve iz drugega odstavka 354. člena ZPP.
Tožeča stranka se je pozivu sodišča, naj tožbo v 8 dneh popravi tako, da sporoči naziv in sedež tožene stranke skladno z vpisom v sodni register (sklep, s katerim jo je sodišče pozvalo k popravi tožbe, je po ugotovitvah prvostopnega sodišča tožeča straka prejela dne 29.10.1998), odzvala 5.11.1998. Sodišču je poslala točen naslov in naziv tožene stranke: "W. W. d.o.o." (vloga v spisu na list. št. 21). Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je tako označena pravna oseba vpisana v sodni register in torej ne gre za neobstoječo pravno osebo. Prvostopno sodišče zato v spisovnem gradivu ni imelo podlage za izpodbijano odločitev.
oprostitev plačila stroškov postopka - predujem za izvršilne stroške
Z institutom oprostitve plačila pravdnih stroškov je zagotovljena ustavna pravica enakega dostopa do pravnega varstva, določena v 22. členu Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS/I, št. 33/91). Stroški postopka, določeni v drugem odst. 168. čl. ZPP, so torej lahko le primeroma našteti (prim. tudi člen 171 ZPP). Ker pa je v skladu s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, ZIZ) predpisana le smiselna uporaba ZPP, je potrebno upoštevati namen tega pravnega instituta. Smisel instituta oprostitve plačila pravdnih stroškov je oprostitev plačila stranke vseh stroškov postopka, ki nastanejo zaradi same uvedbe postopka. Ker spadajo med stroške izvršilnega postopka tudi stroški izvršitelja, je treba torej tudi v primeru, da stranka v izvršilnem postopku predlaga oprostitev plačila predujma za stroške izvršitelja, le-teh stranko oprostiti, v kolikor je podan pogoj, ki ga določa prvi odst. 168. čl. ZPP.
Sodišče odloča v pravdnem postopku v mejah postavljenih zahtevkov, če je bil prvotni tožbeni zahtevek med postopkom spremenjen in se je postopek nadaljeval z obravnavo spremenjenega tožbenega zahtevka, sodišče pa je z odločbo odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku, ni odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka in je bistveno kršilo pravila postopka.
vrstni red vračunavanja - stroški izvršilnega postopka
Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe po drugem odstavku 365. člena ZPP pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo dvakrat odločilo o isti stvari, kolikor zadeva izvršilne stroške, saj jih je tožeči stranki najprej priznalo s poračunavanjem po 313. členu ZOR, ko je odločalo še o preostanku vtoževane glavnice, nato pa še z odločitvijo, da izvršilni sklep še vedno ostane v veljavi tudi v 3. točki za izvršilne stroške in pri tem svojo odločitev oprlo na 154. člen ZPP. Navedeno določilo ZPP v obravnavani situaciji lahko služi le kot obrazložitev razloga, zaradi katerega je sodišče akceptiralo poračun tožeče stranke po 313. členu ZOR, ne pa kot materialnopravno določbo, ki bi poleg navedenega poračuna opravičevala še dodatno priznanje teh stroškov.
Delodajalec za škodo, ki jo povzroči njegov delavec, odgovarja s poostreno krivdno odgovornostjo: ekskulpira se lahko le, če dokaže, da je delavec (objektivno) ravnal tako, kot je bilo treba.
Zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja AO plus, če je kot voznik motornega vozila neposredno po prometni nesreči kazal očitne znake alkoholiziranosti, ki jih je strokovno evidentiral zdravnik kirurg, čeprav ni bila opravljena kvantitativna meritev alkohola v voznikovi krvi.
ZPP člen 11, 11/3, 109, 109/1, 11, 11/3, 109, 109/1.
denarna kazen - sodišče
Zapis v vlogi, da je "sodišče postopalo tako, da je v njegovem ravnanju mogoče zaznati znake kaznivega dejanja", predstavlja hudo žalitev, za katero je primerna kazen 300.000,00 SIT.
Izvensodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, naj bi bila sklenjena 25.5.1999, izpolnjena pa 24.6.1999, tj. po izdaji izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje zato ni moglo upoštevati ne sklenitve ne izpolnitve izvensodne poravnave. In ker pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje glede na stanje, kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, teh okoliščin tudi ni moč upoštevati v pritožbenem postopku.