Ker je glede na določbo 2. odst. 399. čl. ZKP pritožba zoper odločitev izvenobravnavnega senata, opredeljenega v 6. odst. 25. čl. ZKP, dovoljena samo izjemoma in sicer tedaj, kadar tako določa zakon, sodišče druge stopnje ni presojalo pritožbenih navedb pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, ki se je pritožil zoper sklep izvenobravnavnega senata, s katerim je ta zavrnil njegov predlog za dopolnitev preiskave, saj zakon takšne pritožbe ne dopušča. Njega pritožbo je zato zavrglo kot nedovoljeno.
sklep - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - izvršilni naslov - davek - zemljiškoknjižna listina
Neuspešna prisilna izterjava zoper dolžnika v davčnem postopku ne vpliva na obstoj dolgovnega seznama zaostalih davčnih obveznosti dolžnika, na podlagi katerega upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, predlogu pa priloži zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja dolžnikova lastnina.
ZPP člen 11, 11/3, 109, 109/1, 11, 11/3, 109, 109/1.
denarna kazen - sodišče
Zapis v vlogi, da je "sodišče postopalo tako, da je v njegovem ravnanju mogoče zaznati znake kaznivega dejanja", predstavlja hudo žalitev, za katero je primerna kazen 300.000,00 SIT.
Nasprotna tožba, ki jo vloži toženec, je samostojna tožba, neodvisna od obravnavanja tožbenega zahtevka po tožbi. Ali jo bo sodišče obravnavalo ločeno v posebnem postopku, ali pa v postopku, ki ga vodi že po vloženi tožbi, je odvisno od tega, ali so izpolnjene predpostavke iz 1. odstavka 189. člena ZPP. Ne glede na to, ali toženec v istem postopku vloži nasprotno tožbo, ali pa za uveljavljanje svojega tožbenega zahtevka sproži poseben postopek, to na višino stroškov, potrebnih za odločitev o tožbenem zahtevku toženca, ne vpliva.
Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče tisto, ki tožeči stranki onemogoča uveljavljanje z ustavo zagotovljenih pravic. Gre za neizpolnjeno procesno predpostavko, ki se tiče načina uresničevanja ustavno zajamčene pravice do sodnega varstva, ki je predpisan z zakonom. Tožeča stranka je podala predlog za oprostitev oz. odložitev plačila sodne takse po vložitvi tožbe, ko je opomin že prejela. Glede takse za tožbo tako niti ni šlo za situacijo iz 5. odst. 180. čl. ZPP, ki bi lahko vplivala na dolžnost plačila sodne takse ob vložitvi tožbe (oz. po spornem opominu).
Če je del otrokovih potreb pokrit s štipendijo in otroškim dodatkom, so starši dolžni pokriti razliko do polnega zneska njegovih potreb v sorazmerju s svojimi možnostmi, ki pa jih sodišče oceni glede na njihove dohodke, premoženje, potrebe za lastno preživljanje in morebitne druge preživninske obveznosti.
Sodišče odloča v pravdnem postopku v mejah postavljenih zahtevkov, če je bil prvotni tožbeni zahtevek med postopkom spremenjen in se je postopek nadaljeval z obravnavo spremenjenega tožbenega zahtevka, sodišče pa je z odločbo odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku, ni odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka in je bistveno kršilo pravila postopka.
Izvensodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, naj bi bila sklenjena 25.5.1999, izpolnjena pa 24.6.1999, tj. po izdaji izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje zato ni moglo upoštevati ne sklenitve ne izpolnitve izvensodne poravnave. In ker pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje glede na stanje, kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, teh okoliščin tudi ni moč upoštevati v pritožbenem postopku.
Tožena stranka po pozivu sodišča ni v roku predložila pravilnega pooblastila, to je takega, ki bi ga podpisal zakoniti zastopnik pravn osebe. Pritožbo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, zato je pritožba nedovoljena in je bila pravilno zavržena.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik ugovarja višini izterjevanega zneska. Trdi, da je glede na opravljeno delo izterjevani znesek previsok. Na kakšni osnovi je upnik obračunal ceno za opravljeno delo in rezervne dele bo moral obrazložiti in dokazati upnik, saj dolžnik po naravi stvari dokazov v tej smeri ne more predložiti. Ugovor dolžnika je zato moč šteti za obrazložen.
Delodajalec za škodo, ki jo povzroči njegov delavec, odgovarja s poostreno krivdno odgovornostjo: ekskulpira se lahko le, če dokaže, da je delavec (objektivno) ravnal tako, kot je bilo treba.
Prvostopno sodišče je nadaljevalo postopek s toženo stranko, ki jo je označilo s "K. 8, Ljubljana" in zoper njo ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi vpogledanega računa tožeče stranke in naročilnice tožene stranke. Račun in naročilnica ne dajeta opore za navedeni zaključek prvostopnega sodišča. Račun tožeče stranke (dokaz A1) je namreč naslovljen na "K 8, Sa.Te.Ing d.o.o. Ljubljana." Enako izhaja iz naročilnice (dokaz A3). Izpodbijani izrek se zato pokaže kot nerazumljiv in v nasprotju z vsebino
nadaljevano kaznivo dejanje - izdaja nekritega čeka - poneverba
S tem, ko si je obtoženka, ki je bila v banki zaposlena prilastila 59 praznih čekovnih blanketov zato, da jih je kasneje izpolnila in vnovčila, je storila le nadaljevano kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po členu 253/I KZ, ne pa tudi kaznivega dejanja poneverbe po členu 245/I KZ. Protipravna prilastitev praznih čekovnih blanketov v obravnavanem primeru predstavlja le pripravljalno dejanje za storitev obtoženki drugoočitanega kaznivega dejanja. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obtoženko storitve kaznivega dejanja poneverbe oprostilo.
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20/7 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
ZIZ člen 55, 102, 102/1, 102/1-1, 55, 102, 102/1, 102/1-1.
ugovor dolžnika - omejitev izvršbe - ugotovitvena odločba ustavnega sodišča
1/ S sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-339/98, z dne 14.10.1998 (Ur. l. RS 72/98) je bilo začasno zadržano izvrševanje 1. in 2. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ. Omenjeno začasno zadržanje pa je prenehalo veljati z izdajo odločbe št. U-I-339/98, z dne 21.1.1999 (Ur. l. RS št. 11/99), s katero je v postopku za oceno ustavnosti nekaterih določb ZIZ Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je določba 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ v nasprotju z ustavo, kolikor ne določa, da je nezarubljivi del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke ali druge osebe, za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja. Omenjena odločba ustavnega sodišča je ugotovitvena odločba in z njo zakonska določba 102. člena ZIZ ni bila odpravljena ali razveljavljena. Zato se do odprave ugotovljene protiustavnosti takšna zakonska določba uporablja še naprej. 2/ Situacija, za katero je ustavno sodišče odločilo, da ZIZ ni v skladu z ustavo, bi bila podana le, če bi dolžnik preživljal otroke ali druge osebe za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja. Dolžnik pa takšnih okoliščin niti ne zatrjuje.