Oba pogoja za odlog izvršbe morata obstajati kumulativno, pri čemer pa znatnejše škode ne predstavlja škoda, ki jo bo dolžnik utrpel zaradi prisilne izpolnitve terjatve iz izvršilnega naslova. Vsaka prisilna izpolnitev namreč predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
Obvezna sestavina najemne pogodbe je tudi navedba imena in priimka oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljali stanovanje (2. alinea 1. odstavka 41. člena SZ). Če oseba, ki je ožji družinski član, v smislu 6. člena SZ ni navedena v najemni pogodbi, lastnik stanovanja pa je z njenim bivanjem v stanovanju seznanjen, potem to dejstvo samo po sebi ni razlog za zavrnitev zahteve uporabnika stanovanja iz 6. člena SZ, da sklene lastnik stanovanja po smrti najemnika z njim najemno pogodbo v smislu 56. člena SZ.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da so sodediči tisti, ki morajo dokazovati sporna dejstva v zvezi z velikostjo dednega deleža ostalih dedičev. Če sodediči trdijo, da nujnemu dediču nujni delež ne gre, ker ga je prejel že z darili, uveljavljajo zahtevo, naj se mu vračunajo darila. Če nujni dedič tega ne priznava, so sodediči tisti, ki morajo vračunavanje dokazovati, saj je njihova pravica manj verjetna.
Izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe po določbi tretjega odstavka 38. člena ZIZ ni vezana na primer, ko upnik v postavljenem mu roku ne predloži sodišču potrdila o plačilu predujma, temveč na primer, ko upnik v roku ne da (plača) predujma.
ZTLR člen 42, 43, 42, 43. ZPP člen 212, 213, 236, 212, 213, 236.
zaslišanje prič - nasprotna tožba
V skladu z 2. odstavkom 213. člena ZPP odloča sodišče o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. Za odločanje o izvedbi dokaza mora stranka, ki dokaz predlaga, sodišču ponuditi ustrezno podlago (212. člen ZPP). Tako mora v skladu z 236. členom ZPP navesti, o katerih dejstvih naj priča izpove. Le tako lahko namreč sodišče oceni smotrnost izvedbe dokaza, oziroma ali gre za pravno relevantna dejstva ali ne. Pri tem morajo biti predmet pričevanja konkretna dejstva, ne pa morda sklepanje priče iz dejstev, mnenje o dejstvih ali o njihovem pomenu.
Pri dovolitvi izvršbe na dolžnikovo pokojnino mora biti določena omejitev, da se opravi predlagani rubež tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače.
Kot dokaz, da ima terjatev do tožene stranke je tožeča stranka v spis predložila račum, dopis z dne 13.11.1995 in opomin pred tožbo z dne 18.03.1996. Relevantnih trditev, s katerimi bi utemeljila obstoj terjatve, pa tožeča stranka ni postavila, čeprav se je tožena stranka branila z ugovorom, da so delavci tožeče stranke samovoljno zapustili delovišče in s tem smiselno trdila, da delo ni bilo opravljeno. Tožeča stranka je tista, ki bi morala navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in v zvezi z zatrjevanimi dejstvi predlagati dokaze.
začasna odredba pravdnima strankama o preživljanju skupnih mladoletnih otrok - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 339. čl. ZPP je podana, kadar odloča o predlogu stranke za izdajo začasne odredbe med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki sodnik posameznik, ne pa senat.
dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - nenadomestno dejanje - stanovanje
Izvršba na podlagi izvršilnega naslova, s katerim je naložena dolžniku dolžnost izročiti upniku stanovanje, je dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik.
Do odločitve o glavni razdelitvi terjatve stečajnih upnikov še ne dospejo v plačilo. Dajatveni del tožbenega zahtevka je zato treba kot nedospelega zavrniti.
Ker je sodišče prve stopnje vročilo obvestilo o došli pošiljki toženi stranki na bližnjo gostilno, kjer se občasno zadržuje, niso podani pogoji, da bi sodišče štelo, da je bila tožba vročena po 142., 140. in 141. členu ZPP.
Po določbi 137 člena ZPP se vročajo pisanja pooblaščencu stranke. Če se naroka udeleži stranka brez pooblaščenca, jo mora sodišče ob preložitvi naroka opozoriti, da naj o novem naroku obvesti svojega pooblaščenca ali pa poslati pisno vabilo pooblaščencu.
ZIP člen 55, 55a, 55a/1, 55a/2, 55, 55a, 55a/1, 55a/2. ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2, 53, 53/1, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2.
ugovor - uporaba zakona - dokaz
Dolžnik je ugovor proti sklepu o izvršbi vložil dne 7.10.1998, to je v času veljavnostni nekdanjega ZIP. Zato je potrebno pri odločanju o ugovoru uporabi določbe ZIP in ne dolčbe ZIZ. Dolžnik, ki je vložil svoj ugovor v času veljavnosti tedanjega ZIP, ni bil dolžan predložiti dokazov za svoje ugovorne trditve. Zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je ugovoru, čeprav ni bil podprt z dokazi ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter odločilo, da se postopek nadajuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
pogodba o upravljanju - aktivna legitimacija upravnika
Upravnik večstanovanjske hiše je za izterjavo obratovalnih stroškov aktivno legitimiran, ker jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev. Pogodba o upravljanju, na podlagi katere stroške izterjuje, pa zaradi spremembe lastništva na stanovanjih v tej hiši ni prenehala veljati, saj imajo njene določbe v skladu z določbo četrtega odstavka 27. člena SZ pravni učinek tudi nasproti poznejšim lastnikom delov stanovanjske hiše.
ZOR člen 154, 189, 200, 200/1, 200/2, 154, 189, 200, 200/1, 200/2. ZPP člen 52, 52/2, 52, 52/2.
krajevna pristojnost - pristojnost za spore - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za negmotno škodo - odmera
1. Obravnavana škoda je nastala zaradi hude telesne poškodbe (zlom desne koželjice), zato je v skladu s citirano določbo pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oz. začasno prebivalšče. Bistvena kršitev določb postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana 2. Ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, se ne more uveljavljati v pritožbi. Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje pobotne izjave, ki mora biti izrecna in nedvoumna, ni podal, ampak je le zatrjeval, da je tožnica dvignila 600.000,00 SIT z žiro računa ter odpeljala avtomobil v vrednosti 20.500,00 DEM. Takšne navedbe niso pobotna izjava, zato tudi toženčevega ugovora pobota v pritožbi ni mogoče upoštevati. 3. Sodišče prve stopnje mora ugotoviti ali je tožnici zatrjevana premoženjska škoda (izgubljeni dobiček) dejansko nastala in ali je izguba dobička v vzročni zvezi s toženčevim škodljivim ravnanjem oz. poškodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL45491
ZNP člen 114, 114.
začasna odredba
V nepravdnem postopku je mogoče pri urejanju razmerij med solastniki izdati začasno odredbo na predlog kateregakoli od udeležencev, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike (114. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Če je torej celo v nespornem (nepravdnem) postopku dana možnost kateremukoli udeležencu, da zahteva začasno regulacijo razmerja, ni razloga, da ne bi bila ta možnost, ob izpolnjenosti enakih pogojev za ukrepanje sodišča, dana tudi strankam pravdnega postopka.
izpraznitev stanovanja - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje sodne poravnave - najemna pogodba
Dolžničino zatrjevanje prenehanja izvršilnega naslova, to je razveljavitev sodne poravnave, je zmotno, saj s pritožbo ni mogoče razveljaviti sodne poravnave, ampak je potrebna toža za njeno razveljavitev, vložitve take tožbe pa dolžnica ne zatrjuje.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 116, 116/1, 133, 133/1, 224, 224/1, 224/3, 116, 116/1, 133, 133/1, 224, 224/1, 224/3.
vrnitev v prejšnje stanje - pravni standard
Verjetnost nepravilne vročitve sodnega pisanja pravni osebi, predstavlja upravičen vzrok dolžnice za zamudo roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi in torej utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.