dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - nenadomestno dejanje - stanovanje
Izvršba na podlagi izvršilnega naslova, s katerim je naložena dolžniku dolžnost izročiti upniku stanovanje, je dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik.
pogodba o upravljanju - aktivna legitimacija upravnika
Upravnik večstanovanjske hiše je za izterjavo obratovalnih stroškov aktivno legitimiran, ker jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev. Pogodba o upravljanju, na podlagi katere stroške izterjuje, pa zaradi spremembe lastništva na stanovanjih v tej hiši ni prenehala veljati, saj imajo njene določbe v skladu z določbo četrtega odstavka 27. člena SZ pravni učinek tudi nasproti poznejšim lastnikom delov stanovanjske hiše.
ugovor dolžnika - verodostojna listina - obrazložitev ugovora
Ker je dolžnik v ugovoru navedel dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložil tudi dokaze, je takšen ugovor treba šteti za obrazložen in postopek nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Po našem pravu velja domneva o tem, da osebe, poklicane k dedovanju, dediščino sprejemajo, vendar je mogoče to domnevo spodbiti, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Takšno izjavo lahko poda dedič do konca zapuščinske obravnave (1. odstavek 133. člena ZD). Pravna posledica odpovedi dediščine pa je, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič (4. odstavek 133. člena ZD). Dedič, ki se je odpovedal dedišču, ni odgovoren za zapustnikove dolgove (2. odstavek 142. člena ZD).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL45382
ZZZDR člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZTLR člen 33, 33.
sklepčnost tožbe - pasivna legitimacija
Pri določanju deležev na skupnem premoženju ne more tožnik zahtevati ugotovitev deleža na nezgrajeni nepremičnini do posamezne gradbene faze. S tožbo morajo biti zajeti vsi zemljiškoknjižni lastniki nerazdeljene nepremičnine.
Iz izreka sodbe je razvidno, da je tožeča stranka z zahtevkom le delno uspela. Zato je odločitev sodišča prve stopnje povsem v skladu z 2. odst. 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da v primeru delne zmage v pravdi, sodišče lahko odloči glede na doseženi uspeh, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Če bi tožeča stranka tožbo glede plačanega dela glavnice umaknila takoj, ko je zvedela, da je bil del zahtevka izpolnjen, bi sodišče prve stopnje lahko toženi stranki naložilo, da plača tudi tožnikove pravdne stroške. Vendar tožeča stranka tega, niti na naroku dne 07.07.1999, ni storila.
Po določbi 137 člena ZPP se vročajo pisanja pooblaščencu stranke. Če se naroka udeleži stranka brez pooblaščenca, jo mora sodišče ob preložitvi naroka opozoriti, da naj o novem naroku obvesti svojega pooblaščenca ali pa poslati pisno vabilo pooblaščencu.
Tožeča stranka, ki za dokazovanje teh dejstev nosi dokazno breme, okoliščin v zvezi s sposobnostjo za razsojanje tožene stranke ni nikoli niti zatrjevala niti dokazovala. S tem ko je sodišče prve stopnje ta dejstva sprejelo kot del dejanske podlage sodbe, je le-to samo razširilo. S tem je prekršilo pravilo, da morajo sodišča soditi v mejah postavljenih zahtevkov in v okviru uveljavljanih dejstev in dokazov.
Navajanje še novih spornih dejstev v pritožbi proti sklepu, s katerim je sodišče stranko zapuščinskega postopka napotilo na pravdo zaradi ugotovitve spornega dejstva, od katerega je odvisna kakršna pravica strank, ni razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Takšna sporna dejstva bo stranka lahko uveljavljala s tožbo v isti pravdi.
Dolžnik ni predložil seznama svojega premoženja in ni prišel na narok zaradi zaslišanja o premoženju, zato je bila izrečena denarna kazen v znesku 100.000,00 SIT. Odločitev o kazni je skladna z okoliščinami zadeve, predvsem s težo kršitve oziroma neupoštevanja odločitev sodišča, zaradi česar je ovirano opravljanje izvršbe.
ZIP člen 55, 55a, 55a/1, 55a/2, 55, 55a, 55a/1, 55a/2. ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2, 53, 53/1, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2.
ugovor - uporaba zakona - dokaz
Dolžnik je ugovor proti sklepu o izvršbi vložil dne 7.10.1998, to je v času veljavnostni nekdanjega ZIP. Zato je potrebno pri odločanju o ugovoru uporabi določbe ZIP in ne dolčbe ZIZ. Dolžnik, ki je vložil svoj ugovor v času veljavnosti tedanjega ZIP, ni bil dolžan predložiti dokazov za svoje ugovorne trditve. Zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je ugovoru, čeprav ni bil podprt z dokazi ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter odločilo, da se postopek nadajuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka od tožnice prejela znesek 100.000,00 DEM, tožena stranka pa ni niti zatrjevala, na kakšni podlagi je upravičena prejeti znesek obdržati (tožena stranka je ves čas postopka zatrjevala, da zneska 100.000,00 DEM ni prejela), je pravilno odločilo, da je tožena stranka znesek 100.000,00 DEM prejela glede na podlago, ki se ni uresničila (prodajna pogodba po ugotovitvi sodišča prve stopnje ni bila sklenjena), zaradi česar je skladno z določilom četrtega odstavka 210. člena ZOR dolžna prejeta denarna sredstva vrniti tožnici.
Zamudne obresti od denarnih prejemkov, do katerih so upravičeni delavci, niso privilegirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Omenjeno zakonsko določilo izčrpno našteva, katere terjatve imajo enak pravni položaj kot stroški stečajnega postopka (oziroma postopka prisilne poravnave), zato naštetim vrstam terjatev ni mogoče dodajati še drugih vrst terjatev.
Do odločitve o glavni razdelitvi terjatve stečajnih upnikov še ne dospejo v plačilo. Dajatveni del tožbenega zahtevka je zato treba kot nedospelega zavrniti.
Izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe po določbi tretjega odstavka 38. člena ZIZ ni vezana na primer, ko upnik v postavljenem mu roku ne predloži sodišču potrdila o plačilu predujma, temveč na primer, ko upnik v roku ne da (plača) predujma.
izpraznitev stanovanja - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje sodne poravnave - najemna pogodba
Dolžničino zatrjevanje prenehanja izvršilnega naslova, to je razveljavitev sodne poravnave, je zmotno, saj s pritožbo ni mogoče razveljaviti sodne poravnave, ampak je potrebna toža za njeno razveljavitev, vložitve take tožbe pa dolžnica ne zatrjuje.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 116, 116/1, 133, 133/1, 224, 224/1, 224/3, 116, 116/1, 133, 133/1, 224, 224/1, 224/3.
vrnitev v prejšnje stanje - pravni standard
Verjetnost nepravilne vročitve sodnega pisanja pravni osebi, predstavlja upravičen vzrok dolžnice za zamudo roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi in torej utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.