ZPP (1977) člen 421, 421/1, 421/1-9, 421, 421/1, 421/1-9.
obnova postopka - nova dejstva - preživljanje otrok
Ukinitev preživnine za drugega od skupnih otrok toženca in zakonite zastopnice mld. tožnice, ne pomeni le izboljšanje možnosti zakonite zastopnice, da prispeva k preživljanju mld. tožnice, temveč pomeni tudi sorazmerno zvečanje možnosti toženca. Če je sodišče sicer zmotno upoštevalo, da sta starša obremenjena s preživljanjem še enega otroka, tudi ugotovitev, da temu ni tako, ne pomeni dejstva, na podlagi katerega bi lahko bila za toženca izdana ugodnejša odločba.
Služnostni upravičenec mora služnostno pravico uporabljati restriktivno (1. odst. 50. člena ZTLR), in ne more lastnika služne stvari, ki isto pot uporablja, povsem izključiti iz njene uporabe. Tožnik kot služnostni upravičene in toženec kot služnostni zavezanec morata svoje stvarne pravice izvrševati pošteno.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je navedel dejstva, s katerimi je obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Obstoj pravnega razmerja in terjatve pa bo moral v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem dokazati upnik.
Dejstvo, da je nekdo od dedičev tistega, ki mu je bilo zaplenjeno premoženje, kasneje odkupil posamezne nepremičnine, ki so prešle v njegovo izključno last, ne izključuje zavezanca za odškodnino od plačila odškodnine dedičem po 3. odst. 145. čl. ZIKS-G in ne more odstopati od načina povrnitve dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja kot je predviden v tem členu.
ZPP (1977) člen 355, 355. ZOR člen 99, 99/1, 99, 99/1.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbeni razlog - dejstva - razlaga pogodbe
Ni podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če sodišče posamezna dejstva sicre ugotovi napačno, a se izkaže, da so le-ta za sodno pravo irelevantna
ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. ZPPSL člen 125, 125.
izpodbijanje pravnih dejanj
Posledica uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj so obogatitveni zahtevki. Kar je bilo izpolnjeno, je treba vrniti. Po določbi 1. odst. 210. člena ZOR je treba vrniti tisto, kar je bilo prejeto. Le če to ni mogoče, se nadomesti vrednost dosežene koristi.
ZPod člen 105, 123, 105, 123. ZOR člen 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 354, 355, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 354, 355. ZGD člen 578, 578/1, 578, 578/1.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravice ene stranke, če druga ne izpolni svoje obveznosti
V ZOR-u ni določbe, ki bi določala izpodbojnost pogodbe zaradi tega, ker jo ena od strank ni v celoti izpolnila. Za tak primer so določene drugačna sankcija, npr. razveza pogodbe (124. do 132. člena) ali prenehanje obveznosti (354. in 355. člen).
Če sodišče druge stopnje spozna, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, razveljavi sodbo prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje.
najemna pogodba za poslovni prostor - pisna oblika - razveza pogodbe
Pogodba o najemu poslovnega prostora mora biti sklenjena v pismeni obliki, sicer ni veljavna (2. odst. 12. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih), vendar pa je oblične pogodbe praviloma mogoče razvezati z neobličnim sporazumom (68. čl. ZOR).
Ker je izročevalec z izročilno pogodbo, ki jo je sklepal že po razlastitvi parcele, katere zemljiškoknjižni lastnik pa je še vedno bil, le-to izročil svoji hčeri in to v izročilni pogodbi izrecno navedel s tem, ko jo je jasno citiral še predno mu je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ki tedaj tudi še ni bil v teku in je prevzemničin brat kot dedič tudi soglašal s takšno izročilno pogodbo, za dedovanje te nepremičnine ne pridejo v poštev določbe Zakona o dedovanju, ampak določba 3. odst. 80. člena ZDEN. Dedinja denacionalizirane parcele je zato prevzemnica po izročilni pogodbi, na podlagi 3. odst. 80. člena ZDEN.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine - strah
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo 20 letni oškodovanki (študentki arhitekture) za naslednje poškodbe: pretrganje vranice in pretrganje leve ledvice (kar je imelo za posledico odstranitev vranice in leve ledvice), pretres možganov, izliv tekočine v prsno votlino, topa poškodba trebušne slinavke, izpah osnovne falange levega palca, številne rane na obeh spodnjih okončinah, številne podplutbe po prsnem košu, trebuhu in rokah.
Celo v primeru, če bi sprejeli stališče tožene stranke, da so vse zatrjevane napake skrite, ugovora o njihovem obstoju ni več mogoče upoštevati, ker je minilo več kot šest mesecev, odkar je bila nepremičnina izročena toženkama, saj v pogodbi stranki nista določili daljšega jamčevalnega roka.
Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno presodilo izvedene dokaze in utemeljeno poklonilo vero tožeči stranki, da je izdelano opremo izročila A.Z. kot končnemu naročniku navedene opreme po naročilu tožene stranke potem, ko je slednji sporočila, da je oprema izdelana. Čim pa je tako, je prvostopno sodišče tudi utemeljeno uporabilo pravno domnevo iz 2. odstavka 614. člena ZOR o prevzemu opravljenega dela.
Ker je toženec po zapadlosti dolga namesto izposojenega zneska denarja tožnici izročil v last in prosto razpolago svoj osebni avto, se ne more sklicevati zgolj na izročitev v prodajo po čl. 309 ZOR.
Gospodarska zbornica Slovenije je z zakonom ustanovljena oseba javnega prava, ki ima javna pooblastila in svoje naloge izvršuje v javnem interesu. Zaradi obveznega članstva pa ima članski prispevek - članarina (s katero se financira) značaj javne dajatve.
Začetek postopka prisilne poravnave nujno še ne pomeni nedovoljenost postopka izvršbe v poplačilo ali v zavarovanje. ZPPSL v 36. čl. sicer določa pravilo, po katerem od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni več mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. V tretjem in četrtem odstavku pa določa izjeme, kdaj se pravilo iz prvega odstavka ne uporabi. Po tretjem odstavku velja taka izjema za izločitvene upnike in za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave, po četrtem odstavku pa izjema za upnike iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL, to so dolžnikovi delavci, ki imajo do dolžnika privilegirane terjatve.
Vseh dejanskih okoliščin dogodka sodišče prve stopnje ni dovolj natančno ugotovilo, zato na podlagi v sodbi ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoč zaključek, da se je tožena stranka razbremenila krivdne odgovornosti, ker je ravnala tako, kot je prav.