Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da izvršitelj izvršilnih dejanj sploh še ne bi smel opravljati, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, saj se po izrecni določbi 1. odstavka 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ drugačne ureditve pri rubežu premičnin ne določa, zato je izvršitelj pravilno in zakonito začel opravljati svoje delo.
Utemeljen pa je smiselni pritožbeni očitek, da je odločitev, da mora dolžnica s tem povezane stroške kot za izvršbo potrebne povrniti upniku, preuranjena. O dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi namreč še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Sodišče zato tudi še ne more presoditi, ali so bili izvršilno dejanje rubeža in z njim povezani stroški izvršitelja res potrebni za izvršbo.
SPZ pooblastila upravniku, da pravne posle glede upravljanja sklepa v svojem imenu (in za račun etažnih lastnikov), ne daje. Za tako pooblastilo upravniku se morajo etažni lastniki odločiti v pogodbi o upravljanju.
Pri poslih, ki jih upravnik po pooblastilu etažnih lastnikov opravlja (ločijo se na posle rednega in izrednega upravljanja), upravnik stopa v obligacijska razmerja s tretjimi osebami. Obseg pooblastila upravniku v poslih upravljanja, kar je nesporno tudi naročilo popravila vročevodne cevi v tej zadevi, je zato treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru posebej.
spor majhne vrednosti – pasivna legitimacija – pooblaščenec po zaposlitvi – poslovna enota – poslovni register – matična družba
Poslovna enota je del poslovnega subjekta, ki ji je mogoče opredeliti naslov, opravlja pa na istem ali drugem naslovu različno ali isto dejavnost kot poslovni subjekt. Poslovna enota ni pravna oseba in se ne vpisuje v sodni register, pač pa le v Poslovni register, ki ga vodi AJPES. Poslovna enota pripada matični družbi ne glede na to, ali se lastništvo objektov, v katerih poslovna enota posluje, spremeni.
PEU člen 4,267. Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/1, 5/2. OZ člen 132, 179, 883, 883/2, 890, 892, 892/2, 892/4. ZVPot člen 1a, 57g, 57g/1.
pogodba o organiziranju potovanja - odškodninska odgovornost organizatorja potovanja v razmerju do potrošnika - neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pogodbe - dolžna profesionalna skrbnost - skrbnost pri izbiri - zastrupitev s hotelsko hrano - primarnost evropskega prava - neposreden učinek določb direktive - vezanost nacionalnega sodišča države članice na sodbo Sodišča ES - avtentična razlaga določil direktive - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda zaradi izgube užitka na počitnicah - vrnitev kupnine za turistični aranžma
Kljub dejstvu, da direktive EU načeloma niso neposredno uporabne in zahtevajo še t.i. izvedbeni ukrep, s katerim njene določbe preidejo v nacionalno zakonodajo države članice, v primerih kot je obravnavani, ko je bil prenos Direktive v domače pravo izveden nepravilno, določbe prvega in drugega odstavka 5. člena Direktive so po svoji vsebini brezpogojne ter dovolj jasne in natančne, posameznikom pa podeljujejo pravice, določbe Direktive skladno s sodno prakso Sodišče ES lahko neposredno učinkujejo. Posameznik pred nacionalnim sodiščem (to je v razmerju do države članice) lahko zahteva, da to določbe nacionalnega prava razlaga in uporabi tako, da bo v največji možni meri uresničen cilj, katerega zasleduje relevantna direktiva. Postopanja v luči navedenega pa uporaba drugega odstavka 892. člena OZ ne zagotavlja. Določbo prvega odstavka 57.g člena ZVPot je zato potrebno uporabiti tako, da napotitev na pravila OZ uporabo ekskulpacijskega razloga iz drugega odstavka 892. člena OZ v korist organizatorja potovanja izvzema.
Interpretacija določila direktive, ki jo Sodišče ES poda v okviru nanj naslovljenega predhodnega vprašanja po 234. členu Pogodbe o Evropski skupnosti - PES (sedaj 267. člen PEU), postane del pravne norme in je njena avtentična razlaga. Četudi je sodba Sodišča ES ugotovitvena in ni izvršljiva, pa je, ker Sodišče ES z njo odloči o interpretaciji in/ali veljavi prava Skupnosti z učinkom erga omens, obvezna za vse organe in sodišča držav članic. Če tudi nepremoženjska škoda iz naslova izgube užitka na počitnicah skladno z določbo 179. člena OZ v zvezi s 132. členom tega zakona v našem pravnem prostoru ni pravno priznana škoda, je pravni temelj te obveznosti potrebno črpati iz že zgoraj citirane predhodne odločitve Sodišča ES. Ta je za naša nacionalna sodišča po zgoraj obrazloženem namreč zavezujoča in odškodnino za nepremoženjsko škodo iz tega naslova priznava.
Za neposredni zahtevek (actio directa), ki ga ima podizvajalec v razmerju do naročnika, mora biti podanih več predpostavk. Poleg terjatve podizvajalca do prevzemnika posla mora obstajati dospela terjatev prevzemnika posla do naročnika za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec, zakon pa nalaga še dodatni pogoj, in sicer da morata biti terjatvi pripoznani. Za izpolnitev tega pogoja zadošča, da sta ugotovljena obstoj in višina terjatev. Namen tega pogoja je namreč, da naročnik plača terjatve le v nesporni višini, saj sicer obstoji nevarnost, da jih prevzemnik posla ob končnem obračunu ne bo priznaval.
Nastanek neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ začne učinkovati v razmerju do naročnika, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek. Podizvajalec neposredni zahtevek uveljavi tako, da od naročnika zahteva plačilo. Pri presoji, kdaj začne ta izjava učinkovati v razmerju do naročnika, je treba smiselno uporabiti 1. odstavek 28. člena OZ. Neposredni zahtevek tako začne učinkovati v razmerju do naročnika takrat, ko naročnik prejme ta podizvajalčev zahtevek (izjavo, s katero podizvajalec uveljavlja zahtevek), če so takrat (ob prejemu izjave) izpolnjene vse predpostavke za nastanek tega zahtevka po 631. členu OZ.
Zaščita podizvajalca ne more biti zagotovljena na račun naročnika (investitorja). Resda tožnik ni »kriv«, da njegova situacija ni bila potrjena pred februarjem 2011, vendar pa dejstva zavlačevanja izstavitve in potrditve situacije tudi ni mogoče šteti v škodo toženki, ki z razmerjem med tožnikom in G. d. d. nima ničesar.
Podizvajalčeva terjatev je priznana, če investitor potrdi situacijo glavnega izvajalca, ki se nanaša na ta posel in tudi če je ta obsežena v potrjeni končni situaciji oziroma končnem obračunu posla med glavnim izvajalcem in podizvajalcem. Potrjena situacija izkazuje, da je določen obseg dela izveden kakovostno in da so ta dela ustrezno ovrednotena.
ZKP člen 83, 285, 285e. Ustava RS člen 37. Odločba Ustavnega sodišča RS št. I Up 540/11-23. Odločba Vrhovnega sodišča RS I Ips 216/2010. Sodba sodišča Evropske unije C-293/12, C-594/12.
izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - pridobitev IP naslova - poseg v komunikacijsko zasebnost - odpoved pravici do komunikacijske zasebnosti
Ker že iz prijave z dne 10. 12. 2008 jasno izhaja, da je do spornega IP naslova prišlo pri naključnem iskanju datotek s slikovnimi posnetki spolnih zlorab otrok, za kar pri policiji niso uporabljali nobenih posebnih programov ali sredstev, katera bi morali, če bi bil obtoženčev IP naslov prikrit. Obtoženi je sporno datoteko dajal na razpolago vsakomur, ki se je prijavil na javno dostopno omrežje eDonkey 2000 in ga s tem izpostavil razkritju. Tako je mogoče zanesljivo reči, da se je obtoženi sam odpovedal svoji zasebnosti, zaradi česar pridobitev podatka o njegovem IP naslovu ne pomeni posega v njegovo pravico do komunikacijske zasebnosti. Sodna odredba za pridobitev tega naslova zato ni bila potrebna, ko je bila pojasnjena tudi okoliščina kako je prišlo do geografske lokacije pridobljenega IP naslova. Drži, da bi vse to, kar je opravila nemška policija, smela opraviti brez zatrjevane odredbe tudi slovenska policija.
Postopek se je začel na podlagi izvršbe na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru toženke bi morala tožeča stranka obrazložiti višino vtoževanega zneska tako, da bi navedla, kako se računi v zvezi z dobavljeno vodo delijo med konkretne objekte in med uporabnike/stanovalce teh objektov ter na kakšen način oziroma po kakšnem ključu so bili ti stroški obračunani za posamezen objekt ali posameznega uporabnika (in med njimi toženko) in za ta obračun predložiti ustrezne dokaze. Ker tožeča stranka ni postopala na tak način, je sodišče prve stopnje po pravilu o dokaznem bremenu pravilno materialnopravno odločilo, ko je zavrnilo zahtevek. Zgolj sklicevanje na predložene listine, brez ustrezne trditvene podlage in obrazložitve višine posameznih vtoževanih zneskov, ne zadostuje za ugoditev tožbenemu zahtevku.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je gospodarska družba v minulih letih poslovala in izkazovala ob koncu obračunskega obdobja minus v manjšem obsegu v primerjavi s celotnim poslovanjem, to pomeni, da bo zmogla plačilo 10,00 EUR znižane sodne takse za pritožbo. Po 11. členu ZST-1 pa pravne osebe, ki posluje, tudi ni mogoče v celoti oprostiti plačila sodnih taks.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanja
Tožena stranka je dokazala, da je zaradi upada poslovanja izvedla racionalizacijo poslovanja tako, da je minimalizirala vse, razen glavne dejavnosti in izvedla spremembe števila zaposlenih in stroškov dela. Tožnikovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi je postalo nepotrebno, ker je bilo razporejeno med ostale zaposlene. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – zunajsodni dogovor – pravna sredstva upnikov – ugovor proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da gre v največji meri za zunajsodni dogovor med dolžnikom in njegovimi upniki. Gre za poenostavljen postopek, v katerem ni nadzora upravitelja, upniki pa nimajo vseh pravnih sredstev, ki jih imajo v postopku redne prisilne poravnave. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave se smiselno uporabljajo le določena določila ZFPPIPP, ki so našteta v 2. odstavku 221.b člena ZFPPIPP, med njimi pa ni določil pododdelka 4.4.2, kar pomeni, da v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno vložiti ugovora proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave.
začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis nepremičnine in zastavnih pravic na njej
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka določeno v 5. členu ZZK-1, je, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo (šele) od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če ta zakon ne določa drugače. Gre za načelo, povezano s publicitetnim učinkom vpisov in načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Prvostopenjsko sodišče zato učinka vpisa ni moglo določiti za nazaj, to je z dnem oprave rubeža, za katerega se zavzema pritožba.
Ker sodišče tožniku ni dalo možnosti, da se izjavi o zanj spornih trditvah tožene stranke, je storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073524
ZPP člen 214, 214/2, 454, 454/1. OZ člen 190, 619.
spor majhne vrednosti – odločba brez razpisa naroka – neprerekane trditve – pavšalne navedbe – nesporno dejansko stanje – nedovoljeni pritožbeni razlogi – podjemna pogodba – neupravičena pridobitev – pasivna legitimacija
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je dejansko stanje v zvezi s pravno pomembnimi dejstvi v tej zadevi nesporno, trditve o pravno pomembnih dejstvih pa potrjujejo že listinski dokazi, zato naroka ni bilo dolžno razpisati.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Ustavno sodišče R Slovenije je 19. 12. 2000 res razveljavilo 128. člen ZD, vendar je državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD-B; Uradni list, št. 83/2001 z dne 25. 10. 2001) s 23. členom tega zakona za 127. členom ZD dodal nov 128. člen v besedilu, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje. Ta člen je pričel veljati 4. 11. 2001 in še ni bil niti spremenjen niti razveljavljen.
SZ-1 člen 70, 71, 71/2, 72, 81. OZ člen 393, 393/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo Mestne občine Ljubljana člen 19, 19/3.
dobava vode – trditveno breme dobavitelja – upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – poravnava zapadlih obveznosti – deljive obveznosti – prepoved dogovora o solidarni odgovornosti etažnih lastnikov
Ne glede na to, da je tožnica račune izdajala upravniku (ta pa je obračunani strošek razdeljeval med etažne lastnike in glede na prejeta plačila tudi izpolnjeval obveznost do tožnice kot dobaviteljice), je še vedno etažni lastnik tisti, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja in s tem oseba, od katere lahko tožnica terja plačilo v sodnem postopku. To pa mu posledično daje tudi pravico, da v morebitnem sodnem postopku uveljavlja vse ugovore iz tega materialnopravnega razmerja, torej tudi ugovore, ki se nanašajo na višino dolgovanega zneska.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-10, 458, 458/1, 458/2.
spor majhne vrednosti – dokazno breme – materialno dokazno breme – pravica do izjave – izdaja sodbe brez izvedbe naroka
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da nosi dokazno breme tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist. Toženec je (bil) tisti, ki je bil dolžan dokazati svoje ugovorne navedbe, tj., da so bile premije plačane tožeči stranki.
Podjemna pogodba ima tudi elemente shranjevalne pogodbe, kadar naročnik stvar, ki jo je treba popraviti, zaradi popravila izroči podjemniku, podjemnik pa ima položaj shranjevalca in je za presojo njegovih obveznosti glede hrambe (in varovanja) stvari, ki mu jo je naročnik izročil zaradi popravila, treba uporabiti pravila o obveznosti shranjevalca.
Solidarna odgovornost temelji na pristni ali nepristni solidarnosti, pri čemer gre za slednjo, kadar stranke delajo neodvisno druga od druge in oblika nepristne solidarnosti je vzpostavljena tedaj, ko nasproti oškodovancu konkurira odškodninska odgovornost iz poslovne in neposlovne odškodninske obveznosti. Navedeno pomeni, da se lahko zahteva polna odškodnina tako iz naslova poslovne kot neposlovne obveznosti, čeprav je za isto obveznost odgovorna stranka iz ene ali druge obveznosti.
Z delovanjem storilca kaznivega dejanja ni pretrgana vzročna zveza med kršitvijo pogodbene obveznosti in nastalo škodo, saj je po četrtem odstavku 186.člena OZ uveljavljena tako imenovana alternativna vzročnost, pri kateri ni treba, da bi bila dokazana vzročna zveza med ravnanjem vsakega posameznega potencialnega povzročitelja škode in nastalo škodo, pač pa zadošča, da je dokazano, da je ravnanje kateregakoli od več potencialnih povzročiteljev povzročilo škodo. Na ta način je zakonodajalec omilil dokazno breme oškodovanca, ki bi sicer moral po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti dokazati, protipravnost ravnanja vsakega potencialnega povzročitelja, vzročno zvezo med ravnanjem in škodo ter nastanek škode, oškodovančev položaj je omilil prav s tem, da mu ni treba dokazovati vzročne zveze med protipravnim ravnanjem vsakega posameznega potencialnega povzročitelja in škodo.
Tožena stranka v danih okoliščinah ni dosegla dolžnega standarda ravnanja, ko bi morala pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Protipravnost njenega ravnanja je tako izkazana z neskrbnim ravnanjem kot lastnice servisne delavnice in prevzemnice stvari v popravilo, ki ni poskrbela za ustrezno varovanje prevzete stvari, s čimer je omogočila, da so do nje prišle nepooblaščene osebe, ki so izvršile tatvino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057387
OZ člen 619. ZPP člen 8, 442, 458.
postopek v sporih majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – pogodba o delu – plačilo – vrednost opravljenih del
Pritožbeni očitek, da sodba temelji zgolj na izjavah tožeče stranke, pomeni grajo dokazne ocene (8. člen ZPP), ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti.