DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013801
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2 – 3, 354, 355, 355-6.
stečaj - povrnitev stroškov postopka – nastanek terjatve za povrnitev stroškov – zapadlost terjatve na povrnitev stroškov postopka – sklep o stroških
V obravnavanem primeru je stečajna upraviteljica priznala prijavljeno terjatev, zato se šteje, da je tožena stranka zahtevek izpolnila (čeprav bo priznana terjatev poplačana kasneje v okviru stečajnega postopka), oziroma da je tožnik s svojim zahtevkom v tem delu uspel, pri čemer ni bistveno, da ni bilo predlagano nadaljevanje postopka v roku, ki je določen v ZFPPIPP. Zato je ob smiselni uporabi določbe 1. odstavka 154. člena ZPP, po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške, tožena stranka dolžna tožniku povrniti potrebne stroške, odmerjene ob upoštevanju uspeha obeh strank v tem individualnem delovnem sporu.
Terjatev za povrnitev stroškov postopka je v obravnavani zadevi nastala šele z izpodbijanim sklepom. Iz tega razloga za terjatve iz naslova pravdnih stroškov v individualnih delovnih sporih, ki so bili začeti zoper delodajalca, preden je bil nad njim začet stečajni postopek, pa o njih še ni bilo odločeno s sodno odločbo, ne velja obveznost prijave v stečajnem postopku, saj ne gre za terjatve, ki so nastale pred začetkom stečaja. Zato se nanje ne nanaša določba 3. točke 2. odstavka 60. člena ZFPPIPP. Stečajni dolžnik poravnava stroške, o katerih pravdno sodišče odloči v pravdah, ki se končajo po začetku stečajnega postopka, iz stroškov stečajnega postopka (354. člen, 6. točka 355. člena ZFPPIPP).
ZPP člen 80, 208, 339, 339/2, 339/2-11. ZPIZ-2 člen 4, 4/1.
dodatek za pomoč in postrežbo - smrt zavarovanca - ustavitev postopka - absolutna bistvena kršitev postopka
Zavarovanec, ki je sam vložil zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, je umrl tekom sodnega postopka. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva, zato s smrtjo zavarovanca ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca dediči ne morejo uveljaviti. Ker je sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek po smrti tožnika, ki v sodnem postopku več ne more biti stranka, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev procesnega prava po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
zavrženje pritožbe - upravni postopek - zavrženje tožbe
75. člen ZDSS-1 določa, da po predhodnem preizkusu tožbe sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena, ali pa je bila vložena prepozno. V obravnavani zadevi je tožnik pritožbo vložil prepozno, torej po izteku 15 dnevnega roka po prejemu odločbe toženke. Zato je bila potrebno tožbo zavreči.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 12/1-4. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevoza za dijake in študente, oprostitve plačila socialno varstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 5, 5/2.
plačilo vrtca - lastni dohodek
Sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe zakonodaje (ZUPJS in Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca...) pri izračunu dohodka tožničine družine neutemeljeno ni upoštevalo preživnine iz tekočega leta, ki jo je za mladoletnega sina dolžan plačevati njegov oče, zato ni pravilno izračunalo celotnega dohodka tožničine družine, niti povprečnega mesečnega dohodka na osebo po 20. členu ZUPJS. Zato ni bil pravilno uporabljen 24. člen ZUPJS o razvrstitvi v dohodkovni razred glede na povprečni mesečni dohodek na osebo, ne pravilno izračunan odstotkovni razpon mesečnega dohodka na osebo v primerjavi s povprečno mesečno plačo vseh zaposlenih v RS, niti delež oz. % cene programa vrtca, ki ga je za sporno obdobje dolžna plačati tožnica.
URS člen 36, 36/1. KZ-1 člen 74. ZKP člen 216, 216/1, 219, 237, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 372, 502.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - hišna prei-skava - izločitev dokazov - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi - prepoznava kot del poizvedovalnega dejanja - prepoznava kot del procesnega dejanja - protispisnost - kršitev kazenskega zakona - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - odločba o kazenski sankciji - odvzem premoženjske koristi
Subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi po prvem odstavku 216. člena ZKP in prvega odstavka 36. člena Ustave ni pravno formalni lastnik stanovanja, ampak njegov dejanski uporabnik.
Če sodišče zavrne predlog posameznega procesnega udeleženca, nobene izmed določb Zakona o kazenskem postopku ne uporabi nepravilno. Odločanje o predlogih je namreč eno izmed bistev sojenja, katerega pravilnost v najširšem pomenu besede je predmet presoje po vloženih pravnih sredstvih. Druga stvar je, ko o udeleženčevem predlogu sploh ne bi bilo odločeno.
zamudna sodba - vročanje - napaka sodišča - odgovor na tožbo
Delavka sodišča prve stopnje je prejeti odgovor na tožbo, ki je bil poslan s priporočeno pošto, napačno označila kot navadno poštno pošiljko, jo opremila z napačnim datumom prejema ter v smeti odvrgla poštno dokazilo o prejemu in vrsti pošiljke. Gre za napako, za katero tožena stranka ne more nositi odgovornosti. Ta je svojo obveznost izpolnila s tem, da je odgovor na tožbo pravočasno priporočeno poslala po pošti. Pošta Slovenije je s prejemom priporočene pošiljke potrdila, da je bila ta v resnici naslovljena na sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje ni vedelo, da je tožena stranka pravočasno odgovorila na tožbo, saj je za to izvedelo šele potem, ko je tožena stranka po izdaji zamudne sodbe o tem obvestila sodišče. Vendar je kljub temu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo.
ZDR člen 4, 109. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti člen 18. Zakon o kolektivnih pogodbah člen 4.
Odpoved pravici do odpravnine in njenemu izplačilu predstavlja nedopustno razpolaganje s pravicami iz delovnega razmerja in je v nasprotju s 109. členom ZDR.
V skladu z 18. členom Kolektivne pogodbe za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti Slovenije, ki velja za toženo stranko, višina odpravnine, ki pripada delavcu zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko presega desetkratnik osnove iz ZDR. Ker je bila s panožno kolektivno pogodbo dogovorjena višja odpravnina, jo mora tožena stranka izplačati v višjem znesku. Zato je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno prisodilo razliko v odpravnini v višini, ki presega 10-kratnik osnove.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožničine pokojnine. Sporno razmerje med pravdnima strankama je bilo pravnomočno urejeno na način, kakor to izhaja iz odločbe toženke. S to odločbo toženka res ni odpravila v tožbi napadani odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Tudi v kolikor bi toženka ali sodišče navedeni odločbi odpravilo, to na tožnikov položaj ne bi vplivalo. Tožena stranka je s pravnomočno odločbo odločila tudi, na kakšen način se tožniku za nazaj izplača pripadajoča razlika in mu razliko tudi izplačala. Ker je bilo v zadevi tako že pravnomočno odločeno na podlagi določb ZOPRZUJF, bi moralo sodišče prve stopnje ob svojem odločanju to ugotoviti in v skladu z 274. členom ZPP tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanih odločb, zavreči. V delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti, pa tožbeni zahtevek zavrniti.
ZDR člen 109, 109/1, 109/5. OZ člen 86, 92, 93. ZPP člen 181, 181/1, 181/2.
odpravnina - odpoved pravici - dogovor
Delavec se pravici do odpravnine ne more odpovedati. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je sporazum, sklenjen med tožnikom in toženo stranko, v delu, v katerem se je tožnik odpovedal pravici do odpravnine v določeni višini (to je razliki med pripadajočo odpravnino po 109. členu ZDR ter odpravnino, ki mu jo je tožena stranka priznala in izplačala), ničen, ker nasprotuje zakonu, ustavi in prisilnim predpisom oz. moralnim načelom (86. člen OZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izdala pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker spornega dne v I. izmeni med preventivnim vzdrževanjem na liniji, kljub opozorilom s strani nadrejenega, ni uporabljal prepisanih varnostnih očal, s čimer je kršil predpise o varstvu pri delu ter pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožnik v tretji prekat stroja ni nalil olja. Zato je prišlo do okvare stroja in zaustavitve proizvodnje. Tožnik je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
zadrževanje vozila zaradi neplačane parkirnine – ugovor sočasne izpolnitve – pridržna pravica – retencijska pravica
Tožena stranka brez pravne podlage zadržuje sporno vozilo. Tožena stranka zaradi tega ne more z ugovorom sočasne izpolnitve pogojevati izročitev spornega vozila temveč bi morala to zahtevati z ustreznim zahtevkom.
ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE
VSL0060774
OZ člen 147. ZJZ člen 10.
odškodninska odgovornost organizatorja javne prireditve – odškodninska odgovornost delodajalca za delavca – pojem delodajalca – krivdna odškodninska odgovornost organizatorja javne prireditve – culpa in eligendo – dolžnosti organizatorja javne prireditve
V primerih, ko so povzročitelji škode varnostniki, zaposleni pri varnostni službi, ki jo lastnik lokala najame za varstvo reda in miru v lokalu, ni mogoče odškodninske odgovornosti lastnika lokala graditi na določbi 147. člena OZ, ki ureja odgovornost delodajalca za delavca. Za ravnanje varnostnika kot delavca, skladno z novejšim stališčem VSRS, ne moreta odgovarjati dva delodajalca. Pojem delodajalca se presoja strožje, kot so ga pred to odločitvijo presojala višja sodišča, na katera se sklicuje prvostopenjsko sodišče.
Odgovornost organizatorja javne prireditve je krivdna. Tožena stranka odgovarja za slabo izbiro zunanjega izvajalca varovanja (culpa in eligendo) ali pomanjkanje skrbnosti pri organizaciji varovanja. Sodišče prve stopnje pa odgovornost spreminja v objektivno, ko navaja, da bi tožena stranka morala izbrati takšno varnostno službo, ki bi preprečila „sleherni“ napad. Pri tem se sklicuje na 10. člen ZJZ, ki pa organizatorju nalaga dolžnost, da poskrbi za red in prepreči ogroženost zdravja ali življenja udeležencev, ne pa da prepreči kakršenkoli oziroma sleherni napad.
pravnomočno razsojena stvar – subjektivne meje pravnomočnosti – škoda – avtomobilsko zavarovanje – neupravičena obogatitev
Da je podan dejanski stan neupravičene obogatitve v smislu 190. člena OZ, morata biti oba udeleženca tega pravnega razmerja (okoriščeni in neupravičeno prikrajšani) iz istega (neposlovnega) razmerja, torej mora biti prehod koristi med tistima subjektoma, ki sta tudi stranki pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060752
ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZNP člen 37. ZVEtL člen 7, 13.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - pravica do pritožbe - pravni interes - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožnik ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnin, ki so predmet izpodbijane sodne odločbe, zato nima pravnega interesa za pritožbo; pravni položaj se mu namreč z razveljavitvijo ali spremembo izpodbijanega sklepa ne more izboljšati.
Kljub temu, da je bila menica izpolnjena za večjo vsoto, kot to izhaja iz pooblastila, ne drži, da je zato menica neveljavna v celoti. Prekoračitev pooblastila pooblastitelja res ne zavezuje, zavezuje pa ga menična izjava. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je tožbenemu zahtevku ugodilo v obsegu, za katerega se je tožena stranka z menično izjavo oziroma pooblastilom zavezala.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Pritožbeno stališče, da sprememba tožbe, po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni mogoča, nima podlage v določilih ZPP. Potem, ko sodišče v izvršilnem postopku ugodi ugovoru dolžnika, odloči, da se predlagana izvršba ne dovoli in da bo o utemeljenosti tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice in stroškov postopka, odločeno v pravdnem postopku. V pravdnem postopku se o spremembi tožbe odloča skladno s 184. členom ZPP, zato očitana relativno bistvena kršitev postopka ni bila zagrešena.
začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – dokaz z zaslišanjem stranke
Postopek ugotavljanja dejanskega stanja prebivališča za toženo stranko je bil zaključen z ugotovitvijo, da je tožena stranka izbrisana iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je nato ob tehtanju med pravico tožeče stranke po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani ter pravico tožene stranke do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani, prednost dalo prvi in s sklepom postavilo začasnega zastopnika. Začasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Zakoniti zastopnik pa ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela stranka. Logična posledica postavitve začasnega zastopnika toženi stranki je, da sodišče dokaza z zaslišanjem tožene stranke ni moglo izvesti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 47/4, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/1, 49/1-1, 50, 50/1, 50/1-3, 50/3, 51, 51/1, 51/1-4.
nagrada in stroški izvedenca – pisni izvid in mnenje oziroma cenitev – izjemno zahtevno mnenje – posebni primeri – povečanje nagrade do 50% – kriteriji za oceno zahtevnosti
V obravnavani zadevi niso izkazani razlogi za 50 % povečanje nagrade. Dokumentacija ni bila preobsežna, spis obsega manj kot 100 strani, sodišče je za izdelavo mnenja določilo 30-dnevni rok, kar je v tovrstnih zadevah redni rok, ki omogoča izdelavo mnenja v običajnem roku. Prav tako iz priglasitve stroškov ne izhaja, da bi moral izvedenec uporabiti posebne metode ali postopke, ker bi bila zadana naloga tako zahtevna, da bi zahtevala dodaten poglobljen študij in obsežne analize. Vrednotenje več parcel pa je zajeto z oceno mnenja za zelo zahtevnega.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0053475
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1. ZPP člen 163, 163/3, 165.
plačilo sodne takse – plačilni nalog – dokazilo o plačilu takse – začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – zavrnitev predloga za izvršbo – trenutek odločanja o predlogu za izvršbo – pravnomočno končanje postopka poenostavljene prisilne poravnave – povrnitev stroškov postopka – načelo končnega uspeha
Ker je upnik s predloženim dokazilom izkazal, da je sodno takso plačal pravočasno in pravilno, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da navedeno izhaja tudi iz pregleda plačil na račun Covl z dne 6. 3. 2015, pogoji za nastop pravne posledice - domneve umika pritožbe proti sklepu zaradi neplačane sodne takse - niso izpolnjeni.
Iz navedenega izhaja, da v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu za izvršbo, postopek poenostavljene prisilne poravnave še ni bil pravnomočno končan, zato je odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 17. 11. 2014 pravilna.