duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vzročna zveza zdravstvenih težav s škodnim dogodkom
Ne glede na to, da tožnica v pritožbi poudarja, da je zdravnikom omenila, da ima od škodnega dogodka dalje tudi težave z desnim ramenskim sklepom, kar ji je zapustilo trajne posledice, tako, da določene obveznosti opravlja z omejitvami oziroma bolečinami in v manjšem obsegu kot pred poškodbo, pa po drugi strani izvedenec in zbrana medicinska dokumentacija njenih trditev ne objektivizira, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča zaključek prvostopnega sodišča, da tožnica ni utrpela duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi poškodbe desnega ramena, pravilen. Težave, ki jih navaja tožnica, namreč niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
ZIZ člen 15, 100, 100/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – predlog za izvršbo – dolžnikov naslov – sodišču znana dejstva
Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo dolžnikovo prebivališče navedel na naslovu na območju Okrajnega sodišča v Sevnici. Ker se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo, se je potrebno zanesti na podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah – dobroverna posest – domneva dobe vere – opravičljiva zmota – povprečna skrbnost v pravnem prometu
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova, s tem da se domneva, da je posest dobroverna.
V postopku so bila prepričljivo ugotovljena številna relevantna dejstva, zaradi katerih je tožnik vedel, da ni lastnik nepremičnine, še več pa je dejstev, ki prepričljivo kažejo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti, ki se pričakuje od vsakogar v pravnem prometu, lahko vedel, da ni lastnik nepremičnine. Povprečna skrbnost v pravnem prometu je zahtevala od tožnika, da preveri, če se prejete nepremičnine z darilno pogodbo ujemajo s stanjem v naravi, še posebej glede na izjavo tožnika, da je vseskozi pričakoval, da mu bo oče navedeno nepremičnino podaril.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060752
ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZNP člen 37. ZVEtL člen 7, 13.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - pravica do pritožbe - pravni interes - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožnik ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnin, ki so predmet izpodbijane sodne odločbe, zato nima pravnega interesa za pritožbo; pravni položaj se mu namreč z razveljavitvijo ali spremembo izpodbijanega sklepa ne more izboljšati.
gospodarska pogodba - zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb - izvrševanje javnih funkcij države - sofinanciranje projektov
Gospodarska pogodba je le tista pogodba, pri kateri imata položaj gospodarskega subjekta obe pogodbeni stranki. V obravnavani zadevi je tožeča stranka država in sicer preko delovanja, ki je oblastveno in povezano z izvrševanjem javnih funkcij, z dajanjem državne pomoči oziroma sofinaciranjem projekta na podlagi javnega razpisa Ministrstva za gospodarstvo in njeno delovanje v obravnavanem primeru ni povezano s pridobitno dejavnostjo. Obravnavana pogodba zato ni gospodarska pogodba in zanjo ne pridejo v poštev določbe, ki veljajo za zastaranje gospodarskih pogodb, kot to zmotno uveljavlja tožena stranka, temveč zanjo veljajo določbe 346. člena OZ o splošnem petletnem zastaralnem roku, kakor je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 301, 301/2.
stečajni postopek – prekinitev pravdnega postopka – prijava terjatve v stečajnem postopku – priznanje terjatve v stečajnem postopku – koncentracija obravnavanja terjatev – pripoznava terjatve – učinek pravnomočnosti – pravni interes za pritožbo
Če upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Terjatev tožeče stranke ni bila prerekana in je priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku pa je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.
krivdna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – protipravno ravnanje varnostnika – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice
Pogoji iz 43. člena ZZasV-1 tožeče stranke niso bili izpolnjeni, poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da je varnostnik tožeči stranki v skladiščnih prostorih grozil, kar utemeljuje ugotovitev sodišča o prekoračitvi pooblastil oziroma o protipravnem ravnanju. Dejstvo, da je varnostnik tožečo stranko na silo vlekel čez trgovino v skladiščne prostore, jo tam zadrževal in ji grozil, predstavlja protipravno ravnanje varnostnika.
Duševne bolečine, ki so bile uveljavljane v okviru zmanjšanja življenjskih aktivnosti, so v tesni zvezi s ponižujočim ravnanjem varnostnika, ki je tožečo stranko pred vsemi kupci vlekel po celi trgovini. Tožečo stranko, ki jo je izvedenka ocenila kot osebo z visokimi standardi glede svojega vedenja in glede spoštovanja socialnih norm, je dogodek močno iztiril. Izkazana intenziteta dogajanja zato upravičuje prisojo denarne odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice v znesku 600,00 EUR.
USTAVNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0060760
PDEU člen 101, 102. URS člen 23, 160. ZASP člen 4, 4/2, 118, 130, 145, 146, 146/1, 146/1-7, 153, 154, 160, 162. ZPOmK-1 člen 3, 3-1, 6, 9.
pravica do sodnega varstva – pristojnost Ustavnega sodišča – sodna pristojnost – pristojnost pravdnega sodišča – ničnost pravilnika – kršitev pravil konkurenčnega prava – zloraba prevladujočega položaja kolektivne organizacije – delitev nadomestil izvajalcem in proizvajalcem fonogramov
Pravilnik o delitvi nadomestila je splošen akt za izvrševanje javnih pooblastil, zato odločanje o njegovi ničnosti ne sodi v pristojnost rednega – niti civilnega, niti upravnega – sodišča.
Tudi kolektivna organizacija, ki upravlja tuje pravice (v svojem imenu in za račun izvajalcev in proizvajalcev fonogramov), lahko krši pravila konkurenčnega prva in je obravnavana na osnovi določil ZPOmK-1 in PDEU.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083686
URS člen 34, 35, 36. EKČP člen 8, 8/2. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih člen 1. ZZZ-1 člen 1, 1/2, 8. ZPP člen 227, 227/5.
nadzor v predstavništvih Republike Slovenije v tujini - kršitev osebnostnih pravic - kršitev pravice do zasebnosti - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - kršitev pravice do nedotakljivosti stanovanja - protipravnost ravnanja - pričakovano polje zasebnosti - rezidenca - prostori diplomatskega predstavništva - listine - edicijska dolžnost
Iz 8. člena ZZZ-1, na podlagi katerega je bil opravljen sporni nadzor, jasno izhaja, da Ministrstvo za zunanje zadeve izvaja notranji nadzor nad delovanjem predstavništev v tujini. To pa pomeni, da se lahko na tej podlagi nadzorujejo le tisti deli rezidence, v katerih se opravljajo (tudi) naloge vodje predstavništva oziroma naloge predstavništev, ki so opredeljene v 18. in 19. členu ZZZ-1, ne pa tudi tisti prostori rezidence, ki niso povezani z delovanjem predstavništva oziroma ki se uporabljajo izključno kot bivališče vodje predstavništva in njegove družine (tako imenovani zasebni del rezidence). Ker toženka nobene druge zakonske podlage za pregled zasebnega dela rezidence, ki ga je treba šteti za stanovanje v smislu 36. člena URS, ni navedla in ker tožnik s pregledom rezidence ni soglašal, sta bili tožniku s pregledom zasebnega dela rezidence kršeni pravica do zasebnosti in pravica do nedotakljivosti stanovanja. Protipravnost ravnanja toženke je zato glede pregleda tega dela rezidence podana.
začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – upravičenec do povračila stroškov začasnega zastopnika – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev pravdnih stroškov
Stroške začasnega zastopnika založi stranka, ki je njegovo postavitev predlagala (ta lahko njihovo povračilo skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški od nasprotne stranke uveljavlja glede na svoj pravdni uspeh). To je v tej zadevi tožeča in ne tožena stranka. Ker so ti stroški nastali tožnici in ne tožencu, slednji že po sami naravi stvari ne more biti upravičen do njihovega povračila.
V predmetni zadevi je bistveno, da stroški začasne zastopnice do konca glavne obravnave niso bili odmerjeni. Šele od trenutka, ko je tožnica prejela sklep sodišča prve stopnje, s katerim so bili ti stroški začasne zastopnice odmerjeni, ji je bilo lahko znano, kakšen obseg stroškov ji je iz tega naslova nastal. Zato pred tem (kot ji to neupravičeno očita sodišče prve stopnje) povračila teh stroškov tudi ni mogla ustrezno uveljavljati.
Nejasna je pritožničina navedba, da začasna zastopnica ni predlagala naložitev nadaljnjih stroškov postopka v njeno breme, temveč sodišče „samo prosila“ za izplačilo zneska 229,36 EUR. Ker je bila s strani sodišča postavljena, je začasna zastopnica zahtevo za plačilo stroškov odgovora na pritožbo poslala sodišču prve stopnje. Slednje pa je dolžno te stroške (čeprav gre za stroške pritožbenega postopka) tudi odmeriti. Vse to pa nima nobene zveze z okoliščino, da je dolžna te (potrebne) stroške v skladu s 5. odstavkom 82. člena ZPP začasni zastopnici poravnati tožnica.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – trajanje preizkusnega obdobja – družinske razmere stečajnega dolžnika
Res je, da ima dolžnik, ki je samski, manjše stroške kot jih ima dolžnik, ki mora skrbeti še za druge družinske člane, vendar je iz navedb dolžnika v predlogu mogoče zaključiti, da ne zmore plačila niti za življenjske stroške, kar pa prav gotovo vpliva na odločitev o primerni dolžini preizkusnega obdobja.
Neuporabnost poštnega predalčnika, ki je podana zaradi nemožnosti njegovega zaklepanja, je relevantna in se upošteva le glede pisanja, ki se vroča, ne pa glede obvestila o tem pisanju.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0053475
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1. ZPP člen 163, 163/3, 165.
plačilo sodne takse – plačilni nalog – dokazilo o plačilu takse – začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – zavrnitev predloga za izvršbo – trenutek odločanja o predlogu za izvršbo – pravnomočno končanje postopka poenostavljene prisilne poravnave – povrnitev stroškov postopka – načelo končnega uspeha
Ker je upnik s predloženim dokazilom izkazal, da je sodno takso plačal pravočasno in pravilno, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da navedeno izhaja tudi iz pregleda plačil na račun Covl z dne 6. 3. 2015, pogoji za nastop pravne posledice - domneve umika pritožbe proti sklepu zaradi neplačane sodne takse - niso izpolnjeni.
Iz navedenega izhaja, da v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu za izvršbo, postopek poenostavljene prisilne poravnave še ni bil pravnomočno končan, zato je odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 17. 11. 2014 pravilna.
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine zaradi diskriminacije v izbirnem postopku za diplomatsko delovno mesto v tujini. Zatrjeval je, da je bil s strani tožene stranke diskriminiran zaradi naslednjih okoliščin: izostanek prakse z ekonomskega področja, starost, premajhna operativnost, premajhna vidnost in izostanek ljudi, ki bi ga podpirali. Od teh okoliščin le starost predstavlja osebno okoliščino po prvem odstavku 6. člena ZDR. V skladu s šestim odstavkom 6. člena ZDR mora v primeru, če kandidat navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, delodajalec dokazati, da v obravnavanem primeru ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije. Tožena stranka je dokazala, da tožnika zaradi starosti (v času izbirnega postopka je bil star 61 let) ni neenako obravnavala. Zato tožbeni zahtevek ni utemeljen.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0083086
URS člen 22, 23. OZ člen 336, 337. ZPP člen 286b, 286b/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dogovor o gradnji – gradnja na tujem zemljišču – neupravičena obogatitev – povrnitev vlaganj – zastaranje – prehod koristi – sprememba tožbe – stroški postopka – izbira odvetnika izven sedeža sodišča
Ker je tožena stranka z gradnjo soglašala ter pri njej (najmanj) sodelovala, po ustaljeni sodni praksi določb o originarni pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču ni mogoče uporabiti. Ker tožnik ni dokazal, da bi se z zemljiškoknjižnim lastnikom dogovoril o stvarno pravnih posledicah gradnje, ki bi se kazale v pridobitvi graditeljeve solastnine na nepremičnini, ima eventuelno kot graditelj pravico zahtevati od lastnika tisto, za kar je bil obogaten.
Ker tožnik živi v sporni stanovanjski hiši – prenovljeni kašči, terjatev iz naslova vrednosti dosežene koristi oziroma večvrednosti nepremičnine še ni zapadla, saj še ni prišlo do prehoda koristi v sfero stranke, ki naj bi bila obogatena.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076348
OZ člen 5, 11, 108, 108/1, 110, 112.
umik avtorskih del iz prodaje – založniška pogodba – veljavnost odstopne izjave – neznaten del obveznosti – načelo ekvivalence – kavza pogodbe
Pri presoji pravnega pojma „neznaten del obveznosti“ je treba presoditi, ali je zaradi neizpolnjenega dela obveznosti prišlo do znatnega odmika od pogodbeno zasnovane ekvivalence ali pa je, nasprotno, ta odmik neznaten (110. člen OZ) ter obenem tudi, ali je oziroma ni očitno, da kavza obveznosti v bodoče ne bo v svojem bistvenem delu udejanjena (1. odstavek 108. člena OZ).
ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 190, 190/1, 190/2.
delitev družb – univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem – subjektivna sprememba tožbe – vstop naslednika v pravdo
Četudi je del premoženja prenosne družbe prešlo na prevzemni družbi in sta prevzemni družbi univerzalna pravna naslednika glede premoženja, ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu v procesnem smislu, saj prenosna družba ni prenehala obstajati kot pravna oseba. Za procesno pravno nasledstvo je torej odločilno prenehanje pravne osebe in prevzem procesnopravnega položaja, ne pa materialnopravnih pravic, ki so predmet tožbenega zahtevka.
Prenos dela premoženja od prenosne na prevzemno družbo (ali pa na novoustanovljeno družbo) pomeni odtujitev dela premoženja. Nedvomno pomeni tudi ločitev procesne in stvarne legitimacije, če do prenosa premoženja pride med pravdo. Ker določba 190. člena ZPP ne pozna razlike med odtujitvijo, pri kateri pride do singularnega pravnega nasledstva, in odtujitvijo, pri kateri pride do univerzalnega pravnega nasledstva, ni podlage za razlikovanje procesnega učinka teh dveh vrst odtujitve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2.
zavrnitev dokaznega predloga – izvedba glavne obravnave v novem sojenju – spregled pravne osebnosti – predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti – neuspešno uveljavljanje terjatve od družbe
Ker dokazni predlog v sodbi ni bil spregledan, ampak je bil kot nepotreben zavrnjen, iz razlogov sodbe pa izhajajo argumenti za tak zaključek, očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP ni podan.
Pravilen je zaključek izpodbijane sodbe, da predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti niso podane že zato, ker tožnik ni izkazal, da bi sporno terjatev neuspešno uveljavljal od družbe.
ZDR-1 člen 84, 94, 94/4, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/4, 131, 131/4. KZ-1 člen 135, 158.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok -možnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza - zaposlitev pri drugem delodajalcu - denarno povračilo
Tožena stranka, na kateri je po določbi 84. člena ZDR-1 dokazno breme, ni dokazala, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka izrecno navedla, da delavcu v skladu s četrtim odstavkom 94. člena ZDR-1 pripada 15-dnevni odpovedni rok, ki prične teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. S tem je tožena stranka sama ugotovila, da je nadaljevanje delovnega razmerja še mogoče v roku 15-dnevnega odpovednega roka. Navedeno pomeni, da ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 (če ob upoštevanju vseh okoliščin interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka) in je zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo po poteku odpovednega roka dne 5. 3. 2014, dne 8. 4. 2014 pa se je tožnik zaposlil pri drugem delodajalcu A. d.o.o.. Ker tožnik ne more imeti dvojnega delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje ob ugotovljeni nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku pravilno priznalo delovno razmerje pri toženi stranki do nove zaposlitve pri drugem delodajalcu, to je do 7. 4. 2014, ko je pogodbo o zaposlitvi razvezalo.