ZIZ člen 15, 100, 100/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – predlog za izvršbo – dolžnikov naslov – sodišču znana dejstva
Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo dolžnikovo prebivališče navedel na naslovu na območju Okrajnega sodišča v Sevnici. Ker se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo, se je potrebno zanesti na podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah – dobroverna posest – domneva dobe vere – opravičljiva zmota – povprečna skrbnost v pravnem prometu
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova, s tem da se domneva, da je posest dobroverna.
V postopku so bila prepričljivo ugotovljena številna relevantna dejstva, zaradi katerih je tožnik vedel, da ni lastnik nepremičnine, še več pa je dejstev, ki prepričljivo kažejo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti, ki se pričakuje od vsakogar v pravnem prometu, lahko vedel, da ni lastnik nepremičnine. Povprečna skrbnost v pravnem prometu je zahtevala od tožnika, da preveri, če se prejete nepremičnine z darilno pogodbo ujemajo s stanjem v naravi, še posebej glede na izjavo tožnika, da je vseskozi pričakoval, da mu bo oče navedeno nepremičnino podaril.
Dolžnik se je odpovedal dedovanju proti plačilu zneska 30.000,00 EUR, ki je bil deponiran pri notarju, in gre za iste pravne posledice, kot če bi bil sklenjen dedni dogovor, in za enako situacijo, kot če bi šlo za dvostranski posel. Slednji se lahko izpodbija po pravilih o odplačnih pravnih dejanjih.
Edini razlog, zaradi katerega se tožena stranka na dokončni obračun sklicuje, je v 55. čl. PGU določena pravica do pridržka uveljavljanja pogodbene kazni. Ta razlog ni upošteven. Če sta namreč pogodbeni stranki s končno situacijo že v celoti uredili vsa medsebojna razmerja, se tožena stranka zgolj zaradi tega, da bi si pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni zaradi zamude, ne more sklicevati na dolžnost izdelave dokončnega obračuna.
postopek za določitev meje – določitev meje na podlagi močnejše pravice – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobroverna lastniška posest – uporaba dela zemljišča
Meja se lahko na podlagi močnejše pravice iz naslova uporabe spornega dela zemljišča določi le, če predlagatelj zatrjuje in dokaže dobroverno lastniško posest.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – sklicevanje na končni seznam preizkušenih terjatev – pritožba upnika – pravni interes za pritožbo
Sodišče svoje odločitve v sklepu o preizkusu terjatev oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – pravni standard
Za zaključek, da gre za skaženost, ni relevantno, da izvedenec opisanih in navzven vidnih sprememb ni označil kot skaženost. Gre namreč za pravni standard, ki ga ob vsakokratnem sojenju napolnjuje sodišče.
postopek za delitev skupnega premoženja – spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izključna krajevna pristojnost
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na pravočasno podan ugovor tožene stranke, po uradni dolžnosti pa le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083059
ZPSPP člen 28, 28-2. OZ člen 311. ZPP člen 337.
najemna pogodba za poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – izpraznitev poslovnega prostora – zamuda s plačilom najemnine – opomin
Sodišče je ugotovilo naslednja pravnorelevantna dejstva: da sta pravdni stranki za sporni poslovni prostor sklenili najemno pogodbo, da tožena stranka najemnine, določene v pogodbi, ne plačuje, da jo je tožeča stranka na plačilo najemnine večkrat opominjala in je tožena stranka v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko jo je tožeča stranka na to opomnila. S tem je ugotovilo pravno odločilna dejstva po 28. členu ZPSPP, po katerem lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DENACIONALIZACIJA
VSL0083650
OZ člen 46, 49, 49/1. ZZK-1 člen 6. ZDen člen 88. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 393, 393/1, 393/2.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – zmota – bistvena zmota – opravičljiva zmota – prevara – načelo publicitete – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve
Neutemeljen je očitek tožnikom, da pri sklepanju izpodbijane sodne poravnave niso ravnali z zadostno skrbnostjo, ker niso preverili zemljiškoknjižnega stanja. Ta njihova opustitev je kljub načelu publicitete, vendarle neznatna v primerjavi s težo očitno nepoštenega ravnanja prvih dveh tožencev, ki sta z zamolčanjem odločilnih dejstev tožnike namenoma pustila v zmotnem prepričanju, da se zemljiškoknjižno stanje od vložitve tožbe ni spremenilo. Poleg tega je publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo predpisan zaradi varstva pravnega prometa z nepremičninami, pri sklenitvi izpodbijane sodne poravnave pa ni šlo za takšen pravni promet.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081958
ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. ZPSPP člen 24.
najemna pogodba za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – nedovoljene pritožbene novote – nerelevantne pritožbene navedbe
Do ostalih pritožbenih navedb (v zvezi z ostankom zalog, o pričakovanem trajanju najemnega razmerja, o zatrjevanih vlaganjih v lokal in povrnitvi vlaganj ter škode zaradi nepričakovane odpovedi najema lokala) se je opredelilo že sodišče prve stopnje. Ker pritožnica ne navaja, v čem bi bila odločitev sodišča prve stopnje v tem delu nepravilna ali nezakonita, se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2.
zavrnitev dokaznega predloga – izvedba glavne obravnave v novem sojenju – spregled pravne osebnosti – predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti – neuspešno uveljavljanje terjatve od družbe
Ker dokazni predlog v sodbi ni bil spregledan, ampak je bil kot nepotreben zavrnjen, iz razlogov sodbe pa izhajajo argumenti za tak zaključek, očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP ni podan.
Pravilen je zaključek izpodbijane sodbe, da predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti niso podane že zato, ker tožnik ni izkazal, da bi sporno terjatev neuspešno uveljavljal od družbe.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vzročna zveza zdravstvenih težav s škodnim dogodkom
Ne glede na to, da tožnica v pritožbi poudarja, da je zdravnikom omenila, da ima od škodnega dogodka dalje tudi težave z desnim ramenskim sklepom, kar ji je zapustilo trajne posledice, tako, da določene obveznosti opravlja z omejitvami oziroma bolečinami in v manjšem obsegu kot pred poškodbo, pa po drugi strani izvedenec in zbrana medicinska dokumentacija njenih trditev ne objektivizira, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča zaključek prvostopnega sodišča, da tožnica ni utrpela duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi poškodbe desnega ramena, pravilen. Težave, ki jih navaja tožnica, namreč niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
premoženjska škoda - manjvrednost nepremičnin - izgradnja avtoceste in nadvoza - imisije
Res je, da je predmet presoje le še tožbeni zahtevek, s katerim tožnik vtožuje odškodnino za premoženjsko škodo v višini 29.263,64 EUR zaradi manjvrednosti nepremičnin, torej materialne škode, vendar je tudi v tem primeru potrebno izhajati iz tretjega odstavka 133. člena OZ, po katerem je škoda, ki izvira iz dovoljene in splošno koristne dejavnosti (kar avtocesta nedvomno je), protipravna le tedaj, kadar presega običajne meje. O vprašanju ali je škoda, ki je nastala tožniku, presegala običajno mejo za življenje ob izgradnji avtoceste in kasneje ob poteku le-te, pa glede na pomanjkljivo trditveno podlago in neopredelitev izvedenca o tem, v čem so običajne meje presežene, ni mogoče odločiti drugače, kot to zaključuje sodišče prve stopnje, katerega naloga je bila presoja o razmerju med še običajnim in presežnim. Navedeno pomeni, da sama po sebi zgolj po izvedencu ugotovljena manjvrednost nepremičnin v skupnem obsegu 16% vrednosti le-teh zaradi izgradnje in kasneje življenja ob avtocesti, ne more biti podlaga za odškodninsko odgovornost toženke.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – neveljavnost pogodb – ničnost – nične pogodbe – ničnostni razlogi – posledice ničnosti – zloraba zaupanja – nemoralen pravni posel – preprodaja – kondikcijski zahtevek – ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba
Neutemeljen je tudi procesni očitek o kršitvi razpravnega načela v zvezi z ničnostnimi razlogi. Procesno gradivo stranke običajno (večinoma) podajajo prek jezika. Jezik je komunikacijsko sredstvo (medij). To pomeni, da jezik naslovniku opisuje stvarne in pojmovne vidike dejanskosti. Neko besedilo torej vsebuje sporočilni pomen o dejanskosti (tako stvarni kot pojmovni). A vendar sporočilni pomen ni identičen (istoveten) z jezikovnimi znaki kot sredstvom tega sporočanja. Za kršitev razpravnega načela tako ne gre zgolj zato, ker se sodišče opira na jezikovne znake, ki jih stranka v svoji vlogi ni navedla. Za kršitev razpravnega načela gre tedaj, ko sodišče brez oziroma mimo slehernega sporočilnega pomena v procesnem gradivu samo ugotavlja pravno odločilna dejstva.
Pritožbeno sodišče zavrača tudi nadaljnjo pritožnikovo tezo, katere bistvo je, da v tržnem gospodarstvu preprodaja ni nedopustna. To drži, vendar ne brez omejitev. Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo sklep, da je bila preprodaja v konkretnem primeru izrazito nemoralna. Bistvo nemoralnosti je bilo v zlorabi zaupanja ter v zvezi s tem toženčevi pridobitvi nesorazmerne (približno dvajsetkratne) premoženjske koristi na rovaš tožnika. Takšna nemoralna preprodaja je nedopustna. Pravni posel (prodajna pogodba med pravdnima strankama), ki je osrednja prvina te nemoralne preprodaje, pa zato nična.
Toženec je motilno dejanje vendarle štel za svoje, saj je sprejel protipravno stanje, ki je nastalo s posegom v tožničino posest oziroma soposest. Čeprav tožnici ni uspelo dokazati, da je bilo motilno dejanje izvršeno tudi po toženčevem naročilu, pa ni mogoče mimo dejstva, da toženec, ki je sicer lastnik stanovanja v prvem nadstropju hiše, kjer ima podnajemnike, ni prepričljivo zanikal tožničine trditve, da je bilo motilno dejanje storjeno tudi v njegovo korist. Potemtakem bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 34. členom SPZ vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja naložiti ne le toženki, ampak tudi tožencu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083015
OZ člen 488, 489. SPZ člen 64. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba – prodaja ukradenega vozila – zaseg ukradenega vozila – pravne napake – odgovornost za pravne napake – obvestitev prodajalca – sankcije za pravne napake – odstop od pogodbe
Ustaljena sodna praksa obravnava dejstvo, da je vozilo kot ukradeno začasno zaseženo s strani policije, kot pravno napako na vozilu, ker kupcu omejuje izvrševanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o vsebini oporoke – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Ker so sodediči njegovi zahtevi ugovarjali (navajali so, da iz zapisa dodatka k oporoki ni razvidno, s čim naj bi oporočiteljica sploh razpolagala, nepremičnina, kot je označena, ni določena, oporočiteljica pa v času zapisa listine ni bila lastnica te nepremičnine in z njo ni mogla razpolagati), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je med dediči prišlo do spora glede vsebine oporoke po 1. točki 2. odstavka 210. člena ZD.
sklepčnost tožbe - sklicevanje na predložene listine kot del trditev - materialno procesno vodstvo
ZPP opredeljuje sklepčnost tožbe v 318. členu, kjer določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi. Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme, da navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Vsebinsko to pomeni, da navede vsa dejstva, na katera se uporabijo pravne norme, ki utemeljujejo zahtevek. Če tožeča stranka tega bremena ne zmore, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Nesklepčnost tožbe je podana tedaj, ko tožeča stranka v tožbi opiše življenjski primer, iz katerega ne izhaja nobena pravna posledica, ko iz tožbenih navedb ne izhaja tista pravna posledica, ki jo s tožbenim predlogom zahteva tožeča stranka, temveč druga pravna posledica ali pa ne izhaja pravna posledica za toženo stranko, marveč za koga drugega. Vzroki za takšne oblike nesklepčnosti pa so različni: - življenjski primer je sicer popolno opisan, vendar iz njega ne izhaja opisana posledica; - lahko pa je opisan pomanjkljivo in je prav ta pomanjkljivost razlog za nesklepčnost. Glede na to, da se je tožeča stranka sklicevala na vse listine, ki jih je predložila in specifikacije iz katerih izhajajo zahtevani podatki višine zapadlih obresti po posameznem računu, obdobje teka teh zamudnih obresti in njihova višina, tako sodišče ni imelo podlage, da je navedlo, da gre za nesklepčen zahtevek. Če je smatralo, da je temu tako, pa bi moralo tožečo stranko, ki je bila nenazadnje laična stranka v postopku, spodbuditi k dopolnitvi trditvene podlage, z navedbo manjkajočih pravno odločilnih dejstev, česar na prvem naroku glavne obravnave ni realiziralo. V tem okviru bi moralo sodišče v kolikor je zaključevalo, da tožbeni temelj ni konkreten in nedvoumen, z vprašanji dopolniti in nadgraditi navajanja o odločilnih dejstvih, saj pavšalni napotki sodišča za to ne zadoščajo
Kot del ugotovljenega dejanskega stanja je namreč mogoče šteti tudi neprerekane trditve ene od strank (214. člen ZPP); listine, ki jih predloži stranka v zvezi s konkretizacijo svojih trditev, pa je mogoče obravnavati kot trditve stranke. Tako je mogoče v sporih, v katerih vtoževani znesek predstavlja seštevek več terjatev, dopustiti, da se stranka glede višine zahtevka ter zapadlosti posameznih terjatev sklicuje na priloženo listino. V obravnavani zadevi je torej mogoče kot del trditvene podlage tožeče stranke upoštevati tudi listine, ki prikazujejo višino in zapadlost posameznih računov, začetek teka zamudnih obresti od posameznih računov, plačila tožene stranke in kdaj je nastopila zamuda tožene stranke. V konkretni zadevi se je tožeča stranka na te listine sklicevala v zvezi z navedbo in obrazložitvijo posameznih računov, njihove dospelosti (oziroma zapadlosti) in njihovega plačila ter (višine) obrestne mere. Vsebine teh listin tožena stranka ni prerekala, zato se po povedanem lahko štejejo kot del dejanske podlage gospodarskega spora