Dolžnik se je odpovedal dedovanju proti plačilu zneska 30.000,00 EUR, ki je bil deponiran pri notarju, in gre za iste pravne posledice, kot če bi bil sklenjen dedni dogovor, in za enako situacijo, kot če bi šlo za dvostranski posel. Slednji se lahko izpodbija po pravilih o odplačnih pravnih dejanjih.
USTAVNO PRAVO - RAZLASTITEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074759
URS člen 26. ZJC-B člen 19.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - sklep občinskega sveta - razlastitev - kategorizacija občinskih cest - izločitev javne poti iz kategorizacije občinskih cest - protipravnost
Tožena stranka bi morala v zvezi s sprejetjem odloka, da sporni dostop do parcel tožeče stranke predstavlja javno pot, izvesti razlastitveni postopek oziroma skleniti sporazum z lastniki zemljišč, po katerih vodi javna pot.
oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – obročno plačilo – občutno zmanjšana sredstva – odločba Ustavnega sodišča
Do odprave ugotovljenega neskladja z Ustavo se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083024
OZ člen 179.
povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne boležine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – soprispevek oškodovanca – odbitna franšiza
Sodišče je odbitno franšizo upoštevalo šele od odbitka valoriziranega zneska odškodnine, namesto da bi odbitno franšizo upoštevalo od zneska odškodnine, znižanega za soprispevek.
ZPP člen 343, 343/1, 346, 351, 352. ZD člen 25, 25/1, 28, 28/4, 34, 41, 46, 46/1, 48, 48/2, 48/3.
zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravni interes – izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela – ugotovitev vrednosti zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – vračunanje daril in volil v dedni delež – način vračunanja darila in volila
Ker pritožnici s pravnim sredstvom ne moreta doseči boljšega položaja, za pritožbo nimata pravnega interesa.
Prikrajšanje nujnega dednega deleža je treba uveljavljati in le v takšnem primeru pride v poštev uporaba 34. člena ZD ter ugotavljanje vrednosti zapuščine za potrebe izračunanja nujnega dednega deleža.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083059
ZPSPP člen 28, 28-2. OZ člen 311. ZPP člen 337.
najemna pogodba za poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – izpraznitev poslovnega prostora – zamuda s plačilom najemnine – opomin
Sodišče je ugotovilo naslednja pravnorelevantna dejstva: da sta pravdni stranki za sporni poslovni prostor sklenili najemno pogodbo, da tožena stranka najemnine, določene v pogodbi, ne plačuje, da jo je tožeča stranka na plačilo najemnine večkrat opominjala in je tožena stranka v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko jo je tožeča stranka na to opomnila. S tem je ugotovilo pravno odločilna dejstva po 28. členu ZPSPP, po katerem lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil.
učinki razvezane pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – različna pravna narava zahtevka iz tožbe in ugovora sočasne izpolnitve
Pri ugovoru sočasnosti vrnitvenega zahtevka ob razvezi pogodbe iz 3. odstavka 111. člena OZ ni pomembna različna pravna narava zahtevka iz tožbe in ugovora. Tudi če tožnik zahteva opustitev posesti, nasprotna stranka pa ugovarja, da bo obveznost izpolnila ob hkratni vrnitvi kupnine, je pravilo sočasnosti treba upoštevati.
postopek za delitev skupnega premoženja – spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izključna krajevna pristojnost
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na pravočasno podan ugovor tožene stranke, po uradni dolžnosti pa le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno.
začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izkaz nevarnosti - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve
Čeprav ni potrebno, da bi tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe do potankosti opredelila, na kaj se nanaša zahtevani znesek oziroma terjatev in zadošča že splošnejša opredelitev posameznih postavk ob sklepčni tožbi, golo sklicevanje na sklep o izvršbi, katerega sestavni del je tudi predlog z izvršbo, ki vsebuje navedbo posameznih verodostojnih listin, na podlagi katerih je tožeča stranka zoper toženo stranko predlagala izvršbo, ne predstavlja takšne splošne opredelitve posameznih postavk, ki bi zadoščale za ugotovitev, da je obstoj terjatve zoper toženo stranko verjetno izkazan.
Zgolj slabo finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje tožene stranke kot objektivno dejstvo, ne zadošča za izdajo začasne odredbe, saj mora biti izkazana subjektivna in konkretna nevarnost delovanja tožene stranke. Opis trenutnega finančnega, likvidnostnega in premoženjskega stanja tožene stranke je lahko zgolj izhodišče za utemeljevanje obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve tožeče stranke onemogočena ali precej otežena, vendar sama po sebi ne zadošča za ugotovitev obstoja te nevarnosti, saj je potrebno tudi izkazati odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem s strani tožene stranke.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – priposestvovanje – družbena lastnina – začetek teka priposestvovalne dobe – dobroverna lastniška posest – dobra vera
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DENACIONALIZACIJA
VSL0083650
OZ člen 46, 49, 49/1. ZZK-1 člen 6. ZDen člen 88. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 393, 393/1, 393/2.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – zmota – bistvena zmota – opravičljiva zmota – prevara – načelo publicitete – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve
Neutemeljen je očitek tožnikom, da pri sklepanju izpodbijane sodne poravnave niso ravnali z zadostno skrbnostjo, ker niso preverili zemljiškoknjižnega stanja. Ta njihova opustitev je kljub načelu publicitete, vendarle neznatna v primerjavi s težo očitno nepoštenega ravnanja prvih dveh tožencev, ki sta z zamolčanjem odločilnih dejstev tožnike namenoma pustila v zmotnem prepričanju, da se zemljiškoknjižno stanje od vložitve tožbe ni spremenilo. Poleg tega je publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo predpisan zaradi varstva pravnega prometa z nepremičninami, pri sklenitvi izpodbijane sodne poravnave pa ni šlo za takšen pravni promet.
ZIZ člen 15, 100, 100/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – predlog za izvršbo – dolžnikov naslov – sodišču znana dejstva
Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo dolžnikovo prebivališče navedel na naslovu na območju Okrajnega sodišča v Sevnici. Ker se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo, se je potrebno zanesti na podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah – zakonita in dobroverna posest – desetletna priposestvovalna doba
Tožnica v trditveni podlagi ne uveljavlja pridobitve lastninske pravice le na podlagi 4. odstavka 28. člena ZTLR, marveč predvsem na podlagi 2. odstavka 28. člena ZTLR. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotoviti, ali je tožnica pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem po preteku 10 let, kot to določa 2. odstavek 28. člena ZTLR, s tem, da bi moralo ugotoviti, ali je bila tožnica zakonita in dobroverna posestnica.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014011
OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 179/2. ZVZD člen 6, 8, 9. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 54. ZDR člen 73, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnica je bila v času škodnega dogodka zaposlena pri drugo toženi stranki, ki je s tretje toženo stranko na podlagi 73. člena ZDR dne 30. 12. 2009 sklenila sporazum o prenosu izvajanja dejavnosti. Spornega dne se je poškodovala pri delu, ko je po opravljeni inventuri pri drugo toženi stranki odhajala iz garderobe po poti mimo proizvodnega obrata in so nanjo padli zvitki (bale) papirja ter jo poškodovali. Viličarist je v trenutku škodnega dogodka prestavljal palete, na katerih so bile bale papirja zložene nepravilno, pri čemer je imel zelo malo manevrskega prostora za obračanje, nekaj palet pa je bilo tako deformiranih, da bi do porušitve bal lahko prišlo tudi ob maksimalni pazljivosti viličarja. Zaradi teh okoliščin je podana večja nevarnost nastanka škode (nevarna dejavnost), zato je drugo tožena stranka za obravnavani škodni dogodek objektivno odškodninsko odgovorna. Drugo tožena stranka bi morala uporabo poti, po kateri je tožnica obravnavanega dne odhajala z dela, prepovedati, saj ta za hojo ni bila predvidena in primerna, pa tega ni storila, zato je podana tudi njena krivdna odškodninska odgovornost. Tožnica pri uporabi sporne poti ni bila dovolj skrbna, saj se je nevarno približala v delovno območje viličarja, čeprav ji je bilo naročeno, da se mora viličarja izogibati in da mora biti pri gibanju po skladišču, glede na to da hodi po transportnih poteh, še posebej pazljiva. Zato je tožnica sama soprispevala k nastanku škode v deležu 20 %.
nova dejstva in dokazi – prekluzija – materialno procesno vodstvo – pomoč prava neuki stranki – zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu – dokazovanje – dokazna vrednost izpovedbe
Tožnik bi moral skladno s 4. odstavkom 286. člena ZPP opravičiti predložitev dokazov po opravljenem prvem naroku, ne da bi ga sodišče na to posebej opozarjalo. Zastopal ga je namreč kvalificiran pooblaščenec, zato ga sodišče v smislu 12. člena ZPP ni bilo dolžno opozarjati na procesne pravice (oziroma dolžnosti).
Dokazno vrednost izpovedbe pogojujejo tudi osebne lastnosti zaslišane osebe, predvsem sposobnost opažanja in pomnjenja, ki se s starostjo nedvomno zmanjšuje, zainteresiranosti, razgledanosti itd. Zato zgolj podrobno in natančno opisovanje dogodkov s strani tožnika, česar pa ostali dokazi niso potrdili, ne more pomeniti podlage za zaključek, da je izpovedba resnična.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076306
SZ-1 člen 106, 106/6.
odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov – primernost drugega stanovanja – pravdni postopek – nepravdni postopek
Tožniki upravičeno opozarjajo, da sklicevanje sodišča prve stopnje na smiselno uporabo 6. odstavka 106. člena SZ-1, ni utemeljeno. Omenjeni člen lastniku omogoča odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov pod pogojem, da najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje. V primeru spora o primernosti takšnega drugega stanovanja pa se o tem odloča v nepravdnem postopku. V takšnem postopku se torej odloča „zgolj“ o primernosti drugega stanovanja in ne o sami pravici do takšnega stanovanja. V konkretnem primeru tožniki pravico do primernega stanovanja ne uveljavljajo v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, ampak na podlagi drugih določb SZ-1. Ali ta njihova pravica (oziroma v zvezi z njo postavljeni zahtevki) v razmerju do toženca sploh obstoji, pa bo moralo presoditi sodišče v pravdnem postopku.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pritožba neznane osebe
Ker iz pritožbe ne izhaja, kdo jo je vložil, ni moč zaključiti, da jo je vložila upravičena oseba. Zato gre v skladu s 4. odstavkom 343. člena ZPP za nedovoljeno pritožbo.
ponovljen postopek - trditve, podane po zaključku prvega naroka - dopolnitev dokaznega postopka - prepozne trditve - prevzem dolga - pristop k dolgu
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na trditvah tožeče stranke, ki so bile podane po zaključku prvega naroka. Pripravljalna vloga je bila toženi stranki vročena in je tožena stranka nanjo tudi odgovarjala, pri čemer pa ni ugovarjala, da gre za prepozne navedbe. Poleg tega se je spustila v obravnavo novih navedb. Na naroku je sodišče prve stopnje izvajalo dokaze in dopolnilo dokazni postopek prav v smeri novih navedb. Tudi ob izvajanju dokazov tožena stranka ni ugovarjala, da gre za prepozne trditve, nasprotno, pri izvajanju dokazov je aktivno sodelovala. V taki situaciji bi lahko govorili kvečjemu o kršitvi iz 286. člena ZPP, ki pa jo mora stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče, sicer se kršitve ne upoštevajo. Ker je torej tožena stranka imela možnost uveljavljati kršitev postopka, pa tega ni storila, kršitev ni več mogoče uveljavljati.
Navedba datuma v tožbenem zahtevku, ko naj bi prišlo do odstopa, ne predstavlja spremembe tožbe. Čeprav je tožnica navedla datum, ko naj bi prišlo do odstopa, je tožbeni predlog ostal isti in ni mogoče govoriti o spremembi istovetnosti zahtevka. Šlo je le za specifikacijo že postavljenega tožbenega zahtevka, saj je tožnica zgolj popravila oziroma dopolnila besedilo tožbenega zahtevka z navedbo datuma cesije, ki pa je po vsebini ostal enak.
Objektivni pogoj izpodbojnosti podan le pri tistih (izjemnih) dejanjih, ki so povzročila neenako obravnavo upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Izpodbojnost mora biti izjema in ne splošno pravilo. Širjenje kroga izpodbojnih pravnih dejanj za sopogodbenika poslovnega subjekta, ki ima finančne težave bi namreč povečalo tveganje neizpolnitve in zmanjšalo njihovo pripravljenost poslovati s takšnim poslovnim subjektom.
Upoštevaje trditve tožnice, da v času sklepanja odstopljena terjatev še ni obstajala in niti še ni zapadla, gre pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da je z določbo, da je datum odstopa 26. 7. 2013, tožnica toženko zgolj seznanila, da njena terjatev do družbe P. d. o. o. še ni zapadla. Zato ta določba na učinkovanje prenosa terjatve na toženko ne vpliva. Slednja je bila namreč prenesena že s samo sklenitvijo pogodbe oziroma z obvestilom družbe P. d. o. o.