nova dejstva in dokazi – prekluzija – materialno procesno vodstvo – pomoč prava neuki stranki – zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu – dokazovanje – dokazna vrednost izpovedbe
Tožnik bi moral skladno s 4. odstavkom 286. člena ZPP opravičiti predložitev dokazov po opravljenem prvem naroku, ne da bi ga sodišče na to posebej opozarjalo. Zastopal ga je namreč kvalificiran pooblaščenec, zato ga sodišče v smislu 12. člena ZPP ni bilo dolžno opozarjati na procesne pravice (oziroma dolžnosti).
Dokazno vrednost izpovedbe pogojujejo tudi osebne lastnosti zaslišane osebe, predvsem sposobnost opažanja in pomnjenja, ki se s starostjo nedvomno zmanjšuje, zainteresiranosti, razgledanosti itd. Zato zgolj podrobno in natančno opisovanje dogodkov s strani tožnika, česar pa ostali dokazi niso potrdili, ne more pomeniti podlage za zaključek, da je izpovedba resnična.
pravdni stroški – odmera pravdnih stroškov – odvetniški stroški – davčna stopnja – nagrada za postopek – povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb – nagrada za narok
Nagrada za narok se v primeru zastopanja več oseb ne poveča.
ZIZ člen 38, 38/2, 38/7, 38c. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov postopka - stroški upnika - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok - stroški postopka po obračunu izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
V določbah ZIZ je uporabljen le pojem „obračun plačila za delo in stroškov“, ki ga izvršitelj po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja vroči upniku. Po ZIZ tako ne obstaja „informativni“ obračun plačila za delo in stroškov.
V sodni praksi se odškodnina ne prisoja samo za primer porušenega duševnega ravnovesja, ampak za vsak tako intenziven čustveni doživljaj, ki ga je mogoče označiti za obliko trpljenja in če njegovo trajanje dosega stopnjo, ki opravičuje satisfakcijo v denarni obliki.
spremenjene razmere – razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju – sprememba pogodbe o dosmrtnem preživljanju – preoblikovanje razmerja med strankama za naprej – renta – sprememba pravice v dosmrtno denarno rento – načelo pacta sunt servanda
Velja načelo pacta sunt servanda (pogodbe se spoštujejo), zato ne bi bilo utemeljeno, da bi se pogodba o dosmrtnem preživljanju razvezala vsakič, ko se medsebojni odnosi (preživljanca in preživljalca) skrhajo.
S spremembo pogodbe sodišče preoblikuje razmerje med strankami. To pa lahko stori samo za naprej. Renta, ki kot institut izvira iz odškodninskega prava, je po definiciji obveznost, ki se plačuje praviloma mesečno v naprej.
USTAVNO PRAVO - RAZLASTITEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074759
URS člen 26. ZJC-B člen 19.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - sklep občinskega sveta - razlastitev - kategorizacija občinskih cest - izločitev javne poti iz kategorizacije občinskih cest - protipravnost
Tožena stranka bi morala v zvezi s sprejetjem odloka, da sporni dostop do parcel tožeče stranke predstavlja javno pot, izvesti razlastitveni postopek oziroma skleniti sporazum z lastniki zemljišč, po katerih vodi javna pot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0073512
ZPP člen 285. OZ člen 168, 168/3, 965, 965/1.
materialno procesno vodstvo – zavarovanje pred odgovornostjo – odgovornost odvetnika – direktna tožba – povrnitev škode – nemožnost uporabe vozila – izgubljeni dobiček – izračun izgubljenega dobička – trditveno breme – sklepčnost – informativni dokaz – dokaz nasprotne stranke
Razjasnitvena oblast kot dopolnilo trditvenemu bremenu pride v poštev šele tedaj, kadar nasprotna stranka vrzeli v trditvah nasprotnice ne izpostavi že sama.
Tožnik (ki je v času obravnavane nezgode opravljal delo avtoprevoznika) bi moral za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka natančno opredeliti izgubljeni dobiček zaradi nezmožnosti uporabe vozila, in sicer tako, da bi navedel prihodke, ki bi jih ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in odhodke (stroški idr.), ki bi v zvezi s temi prihodki nastali, oziroma (vsaj to) kakšen obseg poslovanja (poslov) je imel pred škodnim dogodkom, kakšen je bil njegov (skupen) dohodek in kolikšen je bil njegov dobiček.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – neveljavnost pogodb – ničnost – nične pogodbe – ničnostni razlogi – posledice ničnosti – zloraba zaupanja – nemoralen pravni posel – preprodaja – kondikcijski zahtevek – ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba
Neutemeljen je tudi procesni očitek o kršitvi razpravnega načela v zvezi z ničnostnimi razlogi. Procesno gradivo stranke običajno (večinoma) podajajo prek jezika. Jezik je komunikacijsko sredstvo (medij). To pomeni, da jezik naslovniku opisuje stvarne in pojmovne vidike dejanskosti. Neko besedilo torej vsebuje sporočilni pomen o dejanskosti (tako stvarni kot pojmovni). A vendar sporočilni pomen ni identičen (istoveten) z jezikovnimi znaki kot sredstvom tega sporočanja. Za kršitev razpravnega načela tako ne gre zgolj zato, ker se sodišče opira na jezikovne znake, ki jih stranka v svoji vlogi ni navedla. Za kršitev razpravnega načela gre tedaj, ko sodišče brez oziroma mimo slehernega sporočilnega pomena v procesnem gradivu samo ugotavlja pravno odločilna dejstva.
Pritožbeno sodišče zavrača tudi nadaljnjo pritožnikovo tezo, katere bistvo je, da v tržnem gospodarstvu preprodaja ni nedopustna. To drži, vendar ne brez omejitev. Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo sklep, da je bila preprodaja v konkretnem primeru izrazito nemoralna. Bistvo nemoralnosti je bilo v zlorabi zaupanja ter v zvezi s tem toženčevi pridobitvi nesorazmerne (približno dvajsetkratne) premoženjske koristi na rovaš tožnika. Takšna nemoralna preprodaja je nedopustna. Pravni posel (prodajna pogodba med pravdnima strankama), ki je osrednja prvina te nemoralne preprodaje, pa zato nična.
Obdolženčev dopis z dne 23. 2. 2015 tako ni njegov zagovor, je pa nedvomno dokaz z obdolženčevim opisom okoliščin obravnavanega prekrška in z vloženim dokaznim predlogom za zaslišanje priče S. L.. Obdolženi J.L. je bil tri dni zatem 26. 2. 2015 pri Okrajnem sodišču na Ptuju zaslišan in je dejansko stanje obravnavanega prekrška glede ključne okoliščine konzumiranja alkoholne pijače in v navedenem dopisu zatrjevane dejanske zmote v širšem pomenu navedel povsem drugače.
V obravnavani zadevi ne gre za dva nasprotujoča ali vsaj glede ključnih okoliščin različna dokaza npr. med zagovorom obdolženca in izjavo priče oziroma dvema izjavama prič, temveč gre za obdolženčev opis okoliščin storitve obravnavanega prekrška, v zvezi s katerimi je očitno, da si je obdolženec po vložitvi navedenega dopisa z dne 23. 2. 2015 in do zagovora pri sodišču prve stopnje 26. 2. 2015 premislil, zaradi česar je za dokazno oceno v obravnavani zadevi pravno relevantno zgolj obdolženčevo navajanje v njegovem zagovoru in sodišče prve stopnje v svoji dokazni oceni ni bilo dolžno ugotavljat in tehtat razlike med obdolženčevimi navedbami v njegovem dopisu z dne 23. 2. 2015 in njegovem kasnejšem zagovoru 26. 2. 2015, prav tako pa tudi ne pojasnjevat, zakaj ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem priče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081958
ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. ZPSPP člen 24.
najemna pogodba za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – nedovoljene pritožbene novote – nerelevantne pritožbene navedbe
Do ostalih pritožbenih navedb (v zvezi z ostankom zalog, o pričakovanem trajanju najemnega razmerja, o zatrjevanih vlaganjih v lokal in povrnitvi vlaganj ter škode zaradi nepričakovane odpovedi najema lokala) se je opredelilo že sodišče prve stopnje. Ker pritožnica ne navaja, v čem bi bila odločitev sodišča prve stopnje v tem delu nepravilna ali nezakonita, se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.
pravna oseba - stečaj - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
V obravnavani zadevi je bil postopek prekinjen z dnem začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Na podlagi člena 208/1 ZPP se prekinjeni postopek lahko nadaljuje z dnem, ko je sklep o nadaljevanju postopka vročen stečajni upraviteljici tožene stranke (za poziv sodišča stečajni upraviteljici, naj prevzame postopek, je mogoče po uveljavljani sodni praski šteti tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka) in ne že z dnem, ko sodišče izda sklep o nadaljevanju postopka.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – dokazovanje – zaslišanje stranke – dokaz z zaslišanjem stranke – primernost dokaza z izvedencem
O svojem subjektivnem zaznavanju, koliko časa ter kako hude bolečine in strah je trpel, lahko sodišču izpove le oškodovanec, medtem ko je dokazovanje z izvedenci medicinske stroke namenjeno objektivizaciji škode in enakopravnemu obravnavanju oškodovancev, ki so utrpeli primerljive škodne posledice. Brez zaslišanja tožnika si sodišče ne more ustvariti prave slike o dejanskem obsegu njegovega trpljenja. Izvedbe tega dokaza ne more nadomestiti anamneza, ki jo v svojem izvidu navede izvedenec. Poleg tega sta stopnja in trajanje bolečin in strahu le osnovna kriterija za odmero odškodnine, sodišče pa mora upoštevati tudi vse ostale okoliščine primera (npr. spol in starost oškodovanca, njegov poklic oziroma naravo dela, ki ga opravlja, način preživljanja prostega časa ter druge njegove interese ipd.).
učinki razvezane pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – različna pravna narava zahtevka iz tožbe in ugovora sočasne izpolnitve
Pri ugovoru sočasnosti vrnitvenega zahtevka ob razvezi pogodbe iz 3. odstavka 111. člena OZ ni pomembna različna pravna narava zahtevka iz tožbe in ugovora. Tudi če tožnik zahteva opustitev posesti, nasprotna stranka pa ugovarja, da bo obveznost izpolnila ob hkratni vrnitvi kupnine, je pravilo sočasnosti treba upoštevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083024
OZ člen 179.
povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne boležine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – soprispevek oškodovanca – odbitna franšiza
Sodišče je odbitno franšizo upoštevalo šele od odbitka valoriziranega zneska odškodnine, namesto da bi odbitno franšizo upoštevalo od zneska odškodnine, znižanega za soprispevek.
ZPP člen 343, 343/1, 346, 351, 352. ZD člen 25, 25/1, 28, 28/4, 34, 41, 46, 46/1, 48, 48/2, 48/3.
zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravni interes – izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela – ugotovitev vrednosti zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – vračunanje daril in volil v dedni delež – način vračunanja darila in volila
Ker pritožnici s pravnim sredstvom ne moreta doseči boljšega položaja, za pritožbo nimata pravnega interesa.
Prikrajšanje nujnega dednega deleža je treba uveljavljati in le v takšnem primeru pride v poštev uporaba 34. člena ZD ter ugotavljanje vrednosti zapuščine za potrebe izračunanja nujnega dednega deleža.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – priposestvovanje – družbena lastnina – začetek teka priposestvovalne dobe – dobroverna lastniška posest – dobra vera
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o vsebini oporoke – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Ker so sodediči njegovi zahtevi ugovarjali (navajali so, da iz zapisa dodatka k oporoki ni razvidno, s čim naj bi oporočiteljica sploh razpolagala, nepremičnina, kot je označena, ni določena, oporočiteljica pa v času zapisa listine ni bila lastnica te nepremičnine in z njo ni mogla razpolagati), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je med dediči prišlo do spora glede vsebine oporoke po 1. točki 2. odstavka 210. člena ZD.
ZPP člen 308, 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2, 354, 354/2.
mesečna renta - sodna poravnava - zavrženje tožbe
O tožbenem zahtevku tožnika za plačilo mesečne rente iz naslova izgube na zaslužku kot posledica nesreče pri delu je že bila sklenjena sodna poravnava v pravdni zadevi opr. št. P 1026/1997 z dne 13. 3. 2003, zato je pritožbeno sodišče na tožnikovo pritožbo izpodbijano sodbo v delu, ki se je nanašala na zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka, razveljavilo in tožbo tožnika zavrglo (354/2 člen ZPP).
sklepčnost tožbe - sklicevanje na predložene listine kot del trditev - materialno procesno vodstvo
ZPP opredeljuje sklepčnost tožbe v 318. členu, kjer določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi. Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme, da navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Vsebinsko to pomeni, da navede vsa dejstva, na katera se uporabijo pravne norme, ki utemeljujejo zahtevek. Če tožeča stranka tega bremena ne zmore, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Nesklepčnost tožbe je podana tedaj, ko tožeča stranka v tožbi opiše življenjski primer, iz katerega ne izhaja nobena pravna posledica, ko iz tožbenih navedb ne izhaja tista pravna posledica, ki jo s tožbenim predlogom zahteva tožeča stranka, temveč druga pravna posledica ali pa ne izhaja pravna posledica za toženo stranko, marveč za koga drugega. Vzroki za takšne oblike nesklepčnosti pa so različni: - življenjski primer je sicer popolno opisan, vendar iz njega ne izhaja opisana posledica; - lahko pa je opisan pomanjkljivo in je prav ta pomanjkljivost razlog za nesklepčnost. Glede na to, da se je tožeča stranka sklicevala na vse listine, ki jih je predložila in specifikacije iz katerih izhajajo zahtevani podatki višine zapadlih obresti po posameznem računu, obdobje teka teh zamudnih obresti in njihova višina, tako sodišče ni imelo podlage, da je navedlo, da gre za nesklepčen zahtevek. Če je smatralo, da je temu tako, pa bi moralo tožečo stranko, ki je bila nenazadnje laična stranka v postopku, spodbuditi k dopolnitvi trditvene podlage, z navedbo manjkajočih pravno odločilnih dejstev, česar na prvem naroku glavne obravnave ni realiziralo. V tem okviru bi moralo sodišče v kolikor je zaključevalo, da tožbeni temelj ni konkreten in nedvoumen, z vprašanji dopolniti in nadgraditi navajanja o odločilnih dejstvih, saj pavšalni napotki sodišča za to ne zadoščajo
Kot del ugotovljenega dejanskega stanja je namreč mogoče šteti tudi neprerekane trditve ene od strank (214. člen ZPP); listine, ki jih predloži stranka v zvezi s konkretizacijo svojih trditev, pa je mogoče obravnavati kot trditve stranke. Tako je mogoče v sporih, v katerih vtoževani znesek predstavlja seštevek več terjatev, dopustiti, da se stranka glede višine zahtevka ter zapadlosti posameznih terjatev sklicuje na priloženo listino. V obravnavani zadevi je torej mogoče kot del trditvene podlage tožeče stranke upoštevati tudi listine, ki prikazujejo višino in zapadlost posameznih računov, začetek teka zamudnih obresti od posameznih računov, plačila tožene stranke in kdaj je nastopila zamuda tožene stranke. V konkretni zadevi se je tožeča stranka na te listine sklicevala v zvezi z navedbo in obrazložitvijo posameznih računov, njihove dospelosti (oziroma zapadlosti) in njihovega plačila ter (višine) obrestne mere. Vsebine teh listin tožena stranka ni prerekala, zato se po povedanem lahko štejejo kot del dejanske podlage gospodarskega spora