OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083682
OZ člen 86, 87, 87/1. ZPP člen 236a, 236a/6.
nična pogodba – predmet pogodbe – posledice ničnosti – kondikcijski zahtevek – navidezna pogodba – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – pisna izjava priče – zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga po SMS
Sporna kupoprodajna pogodba je sicer predstavljala pravo in resnično voljo pravdnih strank, vendar sta ob podpisu pogodbe vedeli, da ni dovoljena, ker sta jo sklenili v nasprotju z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih in odločitvami UE. Zaradi ničnosti pogodbe mora toženec vrniti tožniku plačano kupnino.
postopek za določitev meje – določitev meje na podlagi močnejše pravice – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobroverna lastniška posest – uporaba dela zemljišča
Meja se lahko na podlagi močnejše pravice iz naslova uporabe spornega dela zemljišča določi le, če predlagatelj zatrjuje in dokaže dobroverno lastniško posest.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – sklicevanje na končni seznam preizkušenih terjatev – pritožba upnika – pravni interes za pritožbo
Sodišče svoje odločitve v sklepu o preizkusu terjatev oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
Edini razlog, zaradi katerega se tožena stranka na dokončni obračun sklicuje, je v 55. čl. PGU določena pravica do pridržka uveljavljanja pogodbene kazni. Ta razlog ni upošteven. Če sta namreč pogodbeni stranki s končno situacijo že v celoti uredili vsa medsebojna razmerja, se tožena stranka zgolj zaradi tega, da bi si pridržala pravico do uveljavljanja pogodbene kazni zaradi zamude, ne more sklicevati na dolžnost izdelave dokončnega obračuna.
materialno procesno vodstvo – pobot – prenehanje terjatve
V takšnem primeru, ko se spreminja sodna praksa, sploh pa v primeru, ko je celoten postopek sodišče vodilo v povsem drugi smeri in se je zaradi tega stranka lahko zanašala na drugačno razlago zakonske določbe, bi sodišče moralo izvesti materialno procesno vodstvo v skladu z 285. členom ZPP in stranko opozoriti na možnost drugačne pravne kvalifikacije ter ji s tem omogočiti, da dopolni svoje trditve in dokazne predloge.
V primeru, ko tožena stranka zatrjuje terjatev, ki ni v povezavi s terjatvijo, ki jo iztožuje tožeča stranka v tej pravdi, ne gre za situacijo, ki bi ustrezala materialno pravni podlagi iz drugega odstavka 480. člena OZ.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – pravni standard
Za zaključek, da gre za skaženost, ni relevantno, da izvedenec opisanih in navzven vidnih sprememb ni označil kot skaženost. Gre namreč za pravni standard, ki ga ob vsakokratnem sojenju napolnjuje sodišče.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vzročna zveza zdravstvenih težav s škodnim dogodkom
Ne glede na to, da tožnica v pritožbi poudarja, da je zdravnikom omenila, da ima od škodnega dogodka dalje tudi težave z desnim ramenskim sklepom, kar ji je zapustilo trajne posledice, tako, da določene obveznosti opravlja z omejitvami oziroma bolečinami in v manjšem obsegu kot pred poškodbo, pa po drugi strani izvedenec in zbrana medicinska dokumentacija njenih trditev ne objektivizira, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča zaključek prvostopnega sodišča, da tožnica ni utrpela duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi poškodbe desnega ramena, pravilen. Težave, ki jih navaja tožnica, namreč niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
poravnava – nova škoda – povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca – stroški postopka – ponavljajoča se bodoča terjatev – vrednost spornega predmeta
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja, ki jasno in argumentirano odgovori na vprašanje o močnem poslabšanju tožnikovega zdravstvenega stanja po letu 2003, utemeljeno zaključilo, da ob podpisu poravnave 17. 3. 2003, s katero mu je bila priznana prva škoda, ni bilo mogoče sklepati, da bo tožnik postal invalid I. kategorije in da bo v bodoče nesposoben za kakršnokoli pridobitno delo. Tožnik je zato upravičen do povrnitve nove škode, ki mu je nastala po letu 2003.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče je odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe, ki je podlaga za razlastitev) ter namen, za katerega se zemljišče uporablja.
SZ-1 člen 103, 104, 104/1. ZPP člen 278, 285, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
najemno razmerje – najem neprofitnega stanovanja – odpoved najemne pogodbe – kršitev najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – nemožnost odpovedi najemne pogodbe iz utemeljenih razlogov na strani najemnika – materialno procesno vodstvo – zamudna sodba – obrazložen odgovor na tožbo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – začetek postopka osebnega stečaja – postopek za odpust obveznosti
Sodišče ne sme zavrniti uporabe 104. člena SZ-1, ko najemnik (pravočasno) navede eno izmed teh pravno odločilnih dejstev, dokler ne opravi svoje vloge, ki mu jo daje ZPP v okviru materialnopravdnega vodstva.
Med tipične primere, ko se šteje, da odgovor na tožbo ni obrazložen, teorija in sodna praksa uvrščata ravno primere, ko se toženec v sicer pravočasnem odgovoru na tožbo sklicuje na socialne ali zdravstvene razloge. Toda navedena pravna teorija in sodna praksa nista uporabljivi v zadevah odpovedi najemne pogodbe za neprofitno stanovanje, kajti sklicevanje na zdravstvene/socialne razloge predstavlja sočasno del abstraktnega dejanskega stanu iz 1. odstavka 104. člena SZ-1. Če toženec/najemnik torej odgovori pravočasno na tožbo za odpoved neprofitnega stanovanja in v njem navaja zdravstvene in/ali socialne razloge, je treba šteti, da se je obrazloženo uprl vročeni tožbi, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah – zakonita in dobroverna posest – desetletna priposestvovalna doba
Tožnica v trditveni podlagi ne uveljavlja pridobitve lastninske pravice le na podlagi 4. odstavka 28. člena ZTLR, marveč predvsem na podlagi 2. odstavka 28. člena ZTLR. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotoviti, ali je tožnica pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem po preteku 10 let, kot to določa 2. odstavek 28. člena ZTLR, s tem, da bi moralo ugotoviti, ali je bila tožnica zakonita in dobroverna posestnica.
poprava sodbe - pobotni ugovor - navedba izvedenih dokazov
Izostalost odločitve o zahtevku ali o delu zahtevka ni mogoče enačiti s primeri, ki jih zakon našteva kot takšne, v katerih je dopustna poprava sodbe.
Tako po pravni teoriji kot po sedaj prevladujoči sodni praksi s popravnim sklepom ni dopustno dodajati odločitve o zahtevkih ali delih zahtevkov, o katerih sodišče ni odločilo.
Tudi odločitev o v pobot ugovarjani terjatvi mora sodišče sprejeti na način, da o njej odloči v izreku, ker tudi ta odločitev postane pravnomočna.
Četudi sodišče prve stopnje ne navede (vseh) dokazov, ki jih je izvedlo v dokazne namene, to ne pomeni, da je odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14.točki drugega odstavka 339.člena ZPP.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 301, 301/2.
stečajni postopek – prekinitev pravdnega postopka – prijava terjatve v stečajnem postopku – priznanje terjatve v stečajnem postopku – koncentracija obravnavanja terjatev – pripoznava terjatve – učinek pravnomočnosti – pravni interes za pritožbo
Če upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Terjatev tožeče stranke ni bila prerekana in je priznana. Priznanje terjatve v stečajnem postopku pa je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata). Tožena stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.
krivdna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – protipravno ravnanje varnostnika – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice
Pogoji iz 43. člena ZZasV-1 tožeče stranke niso bili izpolnjeni, poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da je varnostnik tožeči stranki v skladiščnih prostorih grozil, kar utemeljuje ugotovitev sodišča o prekoračitvi pooblastil oziroma o protipravnem ravnanju. Dejstvo, da je varnostnik tožečo stranko na silo vlekel čez trgovino v skladiščne prostore, jo tam zadrževal in ji grozil, predstavlja protipravno ravnanje varnostnika.
Duševne bolečine, ki so bile uveljavljane v okviru zmanjšanja življenjskih aktivnosti, so v tesni zvezi s ponižujočim ravnanjem varnostnika, ki je tožečo stranko pred vsemi kupci vlekel po celi trgovini. Tožečo stranko, ki jo je izvedenka ocenila kot osebo z visokimi standardi glede svojega vedenja in glede spoštovanja socialnih norm, je dogodek močno iztiril. Izkazana intenziteta dogajanja zato upravičuje prisojo denarne odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice v znesku 600,00 EUR.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083067
ZIZ člen 44, 268. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba – začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – začasna preživnina – sredstvo in predmeti izvršbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vsebinski kriterij za določitev začasne preživnine ni primeren otrokov življenjski standard, ampak njegovo nujno preživljanje.
Stroški počitnic in športne aktivnosti otroka ne sodijo v nujne preživninske izdatke.
Kljub temu, da je bila menica izpolnjena za večjo vsoto, kot to izhaja iz pooblastila, ne drži, da je zato menica neveljavna v celoti. Prekoračitev pooblastila pooblastitelja res ne zavezuje, zavezuje pa ga menična izjava. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je tožbenemu zahtevku ugodilo v obsegu, za katerega se je tožena stranka z menično izjavo oziroma pooblastilom zavezala.
pravnomočno razsojena stvar – subjektivne meje pravnomočnosti – škoda – avtomobilsko zavarovanje – neupravičena obogatitev
Da je podan dejanski stan neupravičene obogatitve v smislu 190. člena OZ, morata biti oba udeleženca tega pravnega razmerja (okoriščeni in neupravičeno prikrajšani) iz istega (neposlovnega) razmerja, torej mora biti prehod koristi med tistima subjektoma, ki sta tudi stranki pravdnega postopka.
začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izkaz nevarnosti - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve
Čeprav ni potrebno, da bi tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe do potankosti opredelila, na kaj se nanaša zahtevani znesek oziroma terjatev in zadošča že splošnejša opredelitev posameznih postavk ob sklepčni tožbi, golo sklicevanje na sklep o izvršbi, katerega sestavni del je tudi predlog z izvršbo, ki vsebuje navedbo posameznih verodostojnih listin, na podlagi katerih je tožeča stranka zoper toženo stranko predlagala izvršbo, ne predstavlja takšne splošne opredelitve posameznih postavk, ki bi zadoščale za ugotovitev, da je obstoj terjatve zoper toženo stranko verjetno izkazan.
Zgolj slabo finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje tožene stranke kot objektivno dejstvo, ne zadošča za izdajo začasne odredbe, saj mora biti izkazana subjektivna in konkretna nevarnost delovanja tožene stranke. Opis trenutnega finančnega, likvidnostnega in premoženjskega stanja tožene stranke je lahko zgolj izhodišče za utemeljevanje obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve tožeče stranke onemogočena ali precej otežena, vendar sama po sebi ne zadošča za ugotovitev obstoja te nevarnosti, saj je potrebno tudi izkazati odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem s strani tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je pravilno s sklepom ugotovilo pravo vrednost spornega predmeta. Na tak zaključek ne vpliva dejstvo, da se je tožeča stranka že pred izdajo sklepa odpovedala tožbenemu zahtevku. Vrednost spora se namreč določa po trenutku vložitve tožbe. Ker tožnik, kadar je od tega odvisna pravica do revizije ali stvarna pristojnost, z vrednostjo spornega predmeta ne more povsem prosto razpolagati, je imelo sodišče prve stopnje tako imenovano korekturno dolžnost, da ugotovi pravo vrednost spora.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074740
OZ člen 468, 480, 480/2.
pogodba o distribuciji – prodajna pogodba – napake izpolnitve – jamčevalni zahtevki – pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki – izguba pravic – ugovor zoper zahtevek za plačilo kupnine – znižanje kupnine – povrnitev škode – pobotni ugovor
Stališče, da je vrsta zahtevka pravno manj pomembna od same ugotovitve, da je zahtevek tožeče stranke v določeni višini neutemeljen (ker tožena stranka ni dolžna plačati pravočasno reklamirane neustrezne dobave) oziroma ki smiselno izraža, da v bran tožbenemu zahtevku tožena stranka ni bila dolžna ugovarjati oziroma postaviti zahtevka po znižanju kupnine oziroma pobotnega ugovora, temelječega na morebitni odškodninski odgovornosti tožeče stranke, je zmotno. OZ je namreč koncipiran na način, da mora kupec izbrati, na kakšen način se bo upiral prodajalčevemu zahtevku, naj mu plača kupnino.