ponovljen postopek - trditve, podane po zaključku prvega naroka - dopolnitev dokaznega postopka - prepozne trditve - prevzem dolga - pristop k dolgu
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na trditvah tožeče stranke, ki so bile podane po zaključku prvega naroka. Pripravljalna vloga je bila toženi stranki vročena in je tožena stranka nanjo tudi odgovarjala, pri čemer pa ni ugovarjala, da gre za prepozne navedbe. Poleg tega se je spustila v obravnavo novih navedb. Na naroku je sodišče prve stopnje izvajalo dokaze in dopolnilo dokazni postopek prav v smeri novih navedb. Tudi ob izvajanju dokazov tožena stranka ni ugovarjala, da gre za prepozne trditve, nasprotno, pri izvajanju dokazov je aktivno sodelovala. V taki situaciji bi lahko govorili kvečjemu o kršitvi iz 286. člena ZPP, ki pa jo mora stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče, sicer se kršitve ne upoštevajo. Ker je torej tožena stranka imela možnost uveljavljati kršitev postopka, pa tega ni storila, kršitev ni več mogoče uveljavljati.
Navedba datuma v tožbenem zahtevku, ko naj bi prišlo do odstopa, ne predstavlja spremembe tožbe. Čeprav je tožnica navedla datum, ko naj bi prišlo do odstopa, je tožbeni predlog ostal isti in ni mogoče govoriti o spremembi istovetnosti zahtevka. Šlo je le za specifikacijo že postavljenega tožbenega zahtevka, saj je tožnica zgolj popravila oziroma dopolnila besedilo tožbenega zahtevka z navedbo datuma cesije, ki pa je po vsebini ostal enak.
Objektivni pogoj izpodbojnosti podan le pri tistih (izjemnih) dejanjih, ki so povzročila neenako obravnavo upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Izpodbojnost mora biti izjema in ne splošno pravilo. Širjenje kroga izpodbojnih pravnih dejanj za sopogodbenika poslovnega subjekta, ki ima finančne težave bi namreč povečalo tveganje neizpolnitve in zmanjšalo njihovo pripravljenost poslovati s takšnim poslovnim subjektom.
Upoštevaje trditve tožnice, da v času sklepanja odstopljena terjatev še ni obstajala in niti še ni zapadla, gre pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da je z določbo, da je datum odstopa 26. 7. 2013, tožnica toženko zgolj seznanila, da njena terjatev do družbe P. d. o. o. še ni zapadla. Zato ta določba na učinkovanje prenosa terjatve na toženko ne vpliva. Slednja je bila namreč prenesena že s samo sklenitvijo pogodbe oziroma z obvestilom družbe P. d. o. o.
Pogoj za uspeh tožeče stranke je, da navede vsa dejstva, ki substancirajo zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže. Upoštevajoč 212. oziroma 7. člen ZPP pa brez ustrezne trditvene podlage sodišče tudi izpovedbe tožeče stranke ne sme vzeti za podlago svoji odločitvi. Prav tako sodišče ne more izvesti dokaza (z zaslišanjem stranke ali priče oziroma z izvedencem), da bi pravno relevantna dejstva, iz katerih bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka, ugotavljalo brez predhodne trditvene podlage (informativni dokaz).
začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – upravičenec do povračila stroškov začasnega zastopnika – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev pravdnih stroškov
Stroške začasnega zastopnika založi stranka, ki je njegovo postavitev predlagala (ta lahko njihovo povračilo skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški od nasprotne stranke uveljavlja glede na svoj pravdni uspeh). To je v tej zadevi tožeča in ne tožena stranka. Ker so ti stroški nastali tožnici in ne tožencu, slednji že po sami naravi stvari ne more biti upravičen do njihovega povračila.
V predmetni zadevi je bistveno, da stroški začasne zastopnice do konca glavne obravnave niso bili odmerjeni. Šele od trenutka, ko je tožnica prejela sklep sodišča prve stopnje, s katerim so bili ti stroški začasne zastopnice odmerjeni, ji je bilo lahko znano, kakšen obseg stroškov ji je iz tega naslova nastal. Zato pred tem (kot ji to neupravičeno očita sodišče prve stopnje) povračila teh stroškov tudi ni mogla ustrezno uveljavljati.
Nejasna je pritožničina navedba, da začasna zastopnica ni predlagala naložitev nadaljnjih stroškov postopka v njeno breme, temveč sodišče „samo prosila“ za izplačilo zneska 229,36 EUR. Ker je bila s strani sodišča postavljena, je začasna zastopnica zahtevo za plačilo stroškov odgovora na pritožbo poslala sodišču prve stopnje. Slednje pa je dolžno te stroške (čeprav gre za stroške pritožbenega postopka) tudi odmeriti. Vse to pa nima nobene zveze z okoliščino, da je dolžna te (potrebne) stroške v skladu s 5. odstavkom 82. člena ZPP začasni zastopnici poravnati tožnica.
Sodišče prve stopnje je za odločitev imelo zadostno podlago v predloženi listinski dokumentaciji; pravilno je obrazložilo tudi, zakaj je nepotrebna izvedba drugih dokazov.
Kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki in po preteku enoletnega roka od obvestila o napaki še ni plačal kupnine, lahko kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo. Vendar kupec takih zahtevkov ni uveljavljal in tudi ni trdil, da je od pogodbe odstopil, klimatskih naprav, za katere trdi, da sta neuporabni, pa tudi ni vrnil.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083012
OZ člen 768. ZPP člen 285. ZOdv člen 11.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev vložitve pritožbe – nastanek škode – vzročna zveza – sklepčnost tožbe – trditvena in dokazna podlaga – materialno procesno vodstvo
Odvetnik mora ravnati v skladu s pogodbenimi obveznostmi, ki jih je prevzel z mandatno pogodbo, ravnati mora v skladu s pravili stroke, pri čemer se zahteva standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Po teh merilih je odvetnik vsekakor dolžan obvestiti stranko o pravdnih dejanjih v posamezni zadevi in seveda tudi o prejemu sodbe ter možnosti vložitve pravnega sredstva.
ZPP člen 285. ZMed člen 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-7.
objava popravka – materialno procesno vodstvo – poročanje o vsebini sodbe – odklonilni razlog za objavo popravka
Uporaba materialnega procesnega vodstva pride v poštev le takrat, kadar je to potrebno. Tožeča stranka je navedla vsa odločilna dejstva in ponudila dokaze, ki se nanašajo na njene navedbe, zato ni bilo nobene potrebe po dodatni aktivnosti sodišča.
Popravek v delu, ki se nanaša na razloge za razrešitev, bistveno ne dopolnjuje in ne zanika vsebine prispevka, zato je v skladu z določbo 2. alineje 1. odstavka 31. člena ZMed podan odklonilni razlog za objavo popravka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0064666
KZ-1 člen 299, 299/2. OZ člen 179, 352. ZPP člen 14.
pravnomočna kazenska obsodilna sodba – kaznivo dejanje nasilništva – identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi prizadete časti in dobrega imena – čast – dobro ime – soprispevek – fizično nasilje – pretep – strah
Pravdno sodišče je vezano na ugotovitev vzročne zveze med opisanimi ravnanji v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe in nastankom prepovedane posledice kaznivega dejanja nasilništva, in sicer strahom, ki ga je prestala tožnica.
Toženčeva izvršitvena ravnanja kaznivega dejanja nasilništva predstavljajo hudo žalitev, ki presega običajne žalitve in so protipravna v objektivnem pogledu. Žaljivke in drugi zaničevalni izrazi ter grožnje, ki jih je toženec izrekel tožnici, in fizično obračunavanje, kar vse izhaja iz izreka kazenske sodbe, so pri tožnici povzročile subjektivno prizadetost zaradi posega v njeno čast in dobro ime. Tožnica ni z ničemer prispevala k nastanku škodnih dogodkov.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – služnost – ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Določba 5. odstavka 26. člena ZVEtL ne daje podlage za ustanovitev služnosti v postopku, ki teče na predlog za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076399
ZPP člen 11, 227.
kaznovanje stranke – zloraba procesnih pravic – izvedenec – žalitev izvedenca – zloraba pravic – zloraba pravice do izjave – ogled
V skladu z 11. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP lahko sodišče stranko kaznuje zaradi zlorabe procesnih pravic, kot je to storilo tudi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, potem, ko je ocenilo, da nasprotna udeleženka z grožnjami (žalitvami izvedencu), preprečevanjem dela izvedencu in nenazadnje sodišču, svojo pravico do izjave zlorablja, saj nasprotna udeleženka kot razlog za prepoved dela in vstopa izvedencu navaja zgolj svoja pravna stališča.
Zgolj nestrinjanje s postopkom in drugačna materialnopravna stališča za prepoved ogleda in izmer ne zadoščajo. Upiranje nasprotne udeleženke konkretnemu postopku je tako glede na intenzivnost oviranja in naravo dejanj prešlo v zlorabo pravic nasprotne udeleženke.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 47/4, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/1, 49/1-1, 50, 50/1, 50/1-3, 50/3, 51, 51/1, 51/1-4.
nagrada in stroški izvedenca – pisni izvid in mnenje oziroma cenitev – izjemno zahtevno mnenje – posebni primeri – povečanje nagrade do 50% – kriteriji za oceno zahtevnosti
V obravnavani zadevi niso izkazani razlogi za 50 % povečanje nagrade. Dokumentacija ni bila preobsežna, spis obsega manj kot 100 strani, sodišče je za izdelavo mnenja določilo 30-dnevni rok, kar je v tovrstnih zadevah redni rok, ki omogoča izdelavo mnenja v običajnem roku. Prav tako iz priglasitve stroškov ne izhaja, da bi moral izvedenec uporabiti posebne metode ali postopke, ker bi bila zadana naloga tako zahtevna, da bi zahtevala dodaten poglobljen študij in obsežne analize. Vrednotenje več parcel pa je zajeto z oceno mnenja za zelo zahtevnega.
Toženec je motilno dejanje vendarle štel za svoje, saj je sprejel protipravno stanje, ki je nastalo s posegom v tožničino posest oziroma soposest. Čeprav tožnici ni uspelo dokazati, da je bilo motilno dejanje izvršeno tudi po toženčevem naročilu, pa ni mogoče mimo dejstva, da toženec, ki je sicer lastnik stanovanja v prvem nadstropju hiše, kjer ima podnajemnike, ni prepričljivo zanikal tožničine trditve, da je bilo motilno dejanje storjeno tudi v njegovo korist. Potemtakem bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 34. členom SPZ vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja naložiti ne le toženki, ampak tudi tožencu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083059
ZPSPP člen 28, 28-2. OZ člen 311. ZPP člen 337.
najemna pogodba za poslovni prostor – odstop od najemne pogodbe – izpraznitev poslovnega prostora – zamuda s plačilom najemnine – opomin
Sodišče je ugotovilo naslednja pravnorelevantna dejstva: da sta pravdni stranki za sporni poslovni prostor sklenili najemno pogodbo, da tožena stranka najemnine, določene v pogodbi, ne plačuje, da jo je tožeča stranka na plačilo najemnine večkrat opominjala in je tožena stranka v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko jo je tožeča stranka na to opomnila. S tem je ugotovilo pravno odločilna dejstva po 28. členu ZPSPP, po katerem lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DENACIONALIZACIJA
VSL0083650
OZ člen 46, 49, 49/1. ZZK-1 člen 6. ZDen člen 88. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 393, 393/1, 393/2.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – zmota – bistvena zmota – opravičljiva zmota – prevara – načelo publicitete – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve
Neutemeljen je očitek tožnikom, da pri sklepanju izpodbijane sodne poravnave niso ravnali z zadostno skrbnostjo, ker niso preverili zemljiškoknjižnega stanja. Ta njihova opustitev je kljub načelu publicitete, vendarle neznatna v primerjavi s težo očitno nepoštenega ravnanja prvih dveh tožencev, ki sta z zamolčanjem odločilnih dejstev tožnike namenoma pustila v zmotnem prepričanju, da se zemljiškoknjižno stanje od vložitve tožbe ni spremenilo. Poleg tega je publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo predpisan zaradi varstva pravnega prometa z nepremičninami, pri sklenitvi izpodbijane sodne poravnave pa ni šlo za takšen pravni promet.
ZIZ člen 15, 100, 100/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – predlog za izvršbo – dolžnikov naslov – sodišču znana dejstva
Upnik je ob vložitvi predloga za izvršbo dolžnikovo prebivališče navedel na naslovu na območju Okrajnega sodišča v Sevnici. Ker se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo, se je potrebno zanesti na podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah – dobroverna posest – domneva dobe vere – opravičljiva zmota – povprečna skrbnost v pravnem prometu
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova, s tem da se domneva, da je posest dobroverna.
V postopku so bila prepričljivo ugotovljena številna relevantna dejstva, zaradi katerih je tožnik vedel, da ni lastnik nepremičnine, še več pa je dejstev, ki prepričljivo kažejo, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti, ki se pričakuje od vsakogar v pravnem prometu, lahko vedel, da ni lastnik nepremičnine. Povprečna skrbnost v pravnem prometu je zahtevala od tožnika, da preveri, če se prejete nepremičnine z darilno pogodbo ujemajo s stanjem v naravi, še posebej glede na izjavo tožnika, da je vseskozi pričakoval, da mu bo oče navedeno nepremičnino podaril.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0058480
ZPP člen 105a, 105a/3, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 207/2.
prekinitev postopka – začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – doplačilo sodne takse za tožbo
Tožeča stranka mora kljub prekinitvi postopka zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko doplačati sodno takso za pravdni postopek. Doplačilo sodne takse ni pravdno dejanje.
sklep o ustavitvi postopka - doplačilo sodne takse - način plačila - plačilo z nakazilom na prehodni račun sodišča - potrdilo o plačilu sodne takse - namen plačila - znesek nakazila - nepravočasno plačilo - neizpodbojna domneva o umiku tožbe
Vlogi, ki jo je obravnavati kot pritožbo, je tožeča stranka priložila potrdilo o plačilu takse, pri čemer je iz namena plačila razvidno, da je tožeča stranka opredelila, da z navedenim nakazilom plačuje takso v zadevi pod opr. št. I Pg 796/2014, kakor tudi, da je bilo plačilo izvedeno na prehodni račun Okrožnega sodišča v Celju. Ne glede na to, da se znesek nakazila, naveden na plačilnem nalogu, ki ga je predložila tožeča stranka, sklada z zneskom odmerjene sodne takse v plačilnem nalogu prvostopenjskega sodišča z dne 8. 10. 2014, takšnega plačila ni mogoče upoštevati kot pravočasno plačilo odmerjene sodne takse v tem postopku.
Tožnik (diplomat) je bil za sporno leto ocenjen z oceno zadovoljivo. Po določbi 113. člen ZJU so bili uradniki lahko ocenjeni z oceno odlično, dobro, zadovoljivo ali nezadovoljivo. Na tožnikovo oceno je vplivalo njegovo ravnanje v času obiska tujega zunanjega ministra v Sloveniji, prekoračitev sredstev za reprezentanco, dogodek z razdeljevanjem volilnega materiala za volitve predsednika RS in ugotovitev tožnikovih predpostavljenih o skopem, nesistematičnem oziroma kampanjskem poročanju tožnika nadrejenim. Ker je bila izpodbijana ocena tožnikovega dela objektivna in ustrezna, tožbeni zahtevek za njeno razveljavitev ni utemeljen.