zadrževanje vozila zaradi neplačane parkirnine – ugovor sočasne izpolnitve – pridržna pravica – retencijska pravica
Tožena stranka brez pravne podlage zadržuje sporno vozilo. Tožena stranka zaradi tega ne more z ugovorom sočasne izpolnitve pogojevati izročitev spornega vozila temveč bi morala to zahtevati z ustreznim zahtevkom.
ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE
VSL0060774
OZ člen 147. ZJZ člen 10.
odškodninska odgovornost organizatorja javne prireditve – odškodninska odgovornost delodajalca za delavca – pojem delodajalca – krivdna odškodninska odgovornost organizatorja javne prireditve – culpa in eligendo – dolžnosti organizatorja javne prireditve
V primerih, ko so povzročitelji škode varnostniki, zaposleni pri varnostni službi, ki jo lastnik lokala najame za varstvo reda in miru v lokalu, ni mogoče odškodninske odgovornosti lastnika lokala graditi na določbi 147. člena OZ, ki ureja odgovornost delodajalca za delavca. Za ravnanje varnostnika kot delavca, skladno z novejšim stališčem VSRS, ne moreta odgovarjati dva delodajalca. Pojem delodajalca se presoja strožje, kot so ga pred to odločitvijo presojala višja sodišča, na katera se sklicuje prvostopenjsko sodišče.
Odgovornost organizatorja javne prireditve je krivdna. Tožena stranka odgovarja za slabo izbiro zunanjega izvajalca varovanja (culpa in eligendo) ali pomanjkanje skrbnosti pri organizaciji varovanja. Sodišče prve stopnje pa odgovornost spreminja v objektivno, ko navaja, da bi tožena stranka morala izbrati takšno varnostno službo, ki bi preprečila „sleherni“ napad. Pri tem se sklicuje na 10. člen ZJZ, ki pa organizatorju nalaga dolžnost, da poskrbi za red in prepreči ogroženost zdravja ali življenja udeležencev, ne pa da prepreči kakršenkoli oziroma sleherni napad.
začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izkaz nevarnosti - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve
Čeprav ni potrebno, da bi tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe do potankosti opredelila, na kaj se nanaša zahtevani znesek oziroma terjatev in zadošča že splošnejša opredelitev posameznih postavk ob sklepčni tožbi, golo sklicevanje na sklep o izvršbi, katerega sestavni del je tudi predlog z izvršbo, ki vsebuje navedbo posameznih verodostojnih listin, na podlagi katerih je tožeča stranka zoper toženo stranko predlagala izvršbo, ne predstavlja takšne splošne opredelitve posameznih postavk, ki bi zadoščale za ugotovitev, da je obstoj terjatve zoper toženo stranko verjetno izkazan.
Zgolj slabo finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje tožene stranke kot objektivno dejstvo, ne zadošča za izdajo začasne odredbe, saj mora biti izkazana subjektivna in konkretna nevarnost delovanja tožene stranke. Opis trenutnega finančnega, likvidnostnega in premoženjskega stanja tožene stranke je lahko zgolj izhodišče za utemeljevanje obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve tožeče stranke onemogočena ali precej otežena, vendar sama po sebi ne zadošča za ugotovitev obstoja te nevarnosti, saj je potrebno tudi izkazati odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem s strani tožene stranke.
Eno od temeljnih dokaznih pravil je, da je trditveno in dokazno breme za dejstva, ki tožbo naredijo sklepčno na tožniku. Če tožnik teh dejstev ne dokaže, je treba njegov tožbeni zahtevek zavrniti. V primeru, kot je obravnavani, ko je dokazno breme porazdeljeno med obe pravdni stranki, bi veljalo enako tudi za dokazno tveganje, saj enake porazdeljenosti ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma). V takšnem položaju je treba sprejeti nižji dokazni standard. Vendar pa tožnik obveznosti vrnitve ni uspel dokazati niti ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda pretežne verjetnosti.
Dolžnik se je odpovedal dedovanju proti plačilu zneska 30.000,00 EUR, ki je bil deponiran pri notarju, in gre za iste pravne posledice, kot če bi bil sklenjen dedni dogovor, in za enako situacijo, kot če bi šlo za dvostranski posel. Slednji se lahko izpodbija po pravilih o odplačnih pravnih dejanjih.
postopek za delitev skupnega premoženja – spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izključna krajevna pristojnost
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na pravočasno podan ugovor tožene stranke, po uradni dolžnosti pa le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno.
premoženjska škoda - manjvrednost nepremičnin - izgradnja avtoceste in nadvoza - imisije
Res je, da je predmet presoje le še tožbeni zahtevek, s katerim tožnik vtožuje odškodnino za premoženjsko škodo v višini 29.263,64 EUR zaradi manjvrednosti nepremičnin, torej materialne škode, vendar je tudi v tem primeru potrebno izhajati iz tretjega odstavka 133. člena OZ, po katerem je škoda, ki izvira iz dovoljene in splošno koristne dejavnosti (kar avtocesta nedvomno je), protipravna le tedaj, kadar presega običajne meje. O vprašanju ali je škoda, ki je nastala tožniku, presegala običajno mejo za življenje ob izgradnji avtoceste in kasneje ob poteku le-te, pa glede na pomanjkljivo trditveno podlago in neopredelitev izvedenca o tem, v čem so običajne meje presežene, ni mogoče odločiti drugače, kot to zaključuje sodišče prve stopnje, katerega naloga je bila presoja o razmerju med še običajnim in presežnim. Navedeno pomeni, da sama po sebi zgolj po izvedencu ugotovljena manjvrednost nepremičnin v skupnem obsegu 16% vrednosti le-teh zaradi izgradnje in kasneje življenja ob avtocesti, ne more biti podlaga za odškodninsko odgovornost toženke.
ZDR-1 člen 84, 94, 94/4, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/4, 131, 131/4. KZ-1 člen 135, 158.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok -možnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza - zaposlitev pri drugem delodajalcu - denarno povračilo
Tožena stranka, na kateri je po določbi 84. člena ZDR-1 dokazno breme, ni dokazala, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka izrecno navedla, da delavcu v skladu s četrtim odstavkom 94. člena ZDR-1 pripada 15-dnevni odpovedni rok, ki prične teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. S tem je tožena stranka sama ugotovila, da je nadaljevanje delovnega razmerja še mogoče v roku 15-dnevnega odpovednega roka. Navedeno pomeni, da ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 (če ob upoštevanju vseh okoliščin interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka) in je zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo po poteku odpovednega roka dne 5. 3. 2014, dne 8. 4. 2014 pa se je tožnik zaposlil pri drugem delodajalcu A. d.o.o.. Ker tožnik ne more imeti dvojnega delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje ob ugotovljeni nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku pravilno priznalo delovno razmerje pri toženi stranki do nove zaposlitve pri drugem delodajalcu, to je do 7. 4. 2014, ko je pogodbo o zaposlitvi razvezalo.
oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – obročno plačilo – občutno zmanjšana sredstva – odločba Ustavnega sodišča
Do odprave ugotovljenega neskladja z Ustavo se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
Odločitev o zavrženju predloga za izvršbo, vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, je dolžnici v korist, ne glede na to, ali se dolžnica morebiti ne strinja s prvostopnimi razlogi za sprejem izpodbijane odločitve. Zato dolžnica ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper prvostopni sklep.
Pogoj za vstop stranskega intervenienta v pravdo je, da zatrdi, verjetno izkaže in z dejstvi utemelji tako imenovani intervencijski interes.
Dejstvo, da tožena stranka ne pozna bančnih pravil in postopkov ter nima listin, ki jih ima tožeča stranka, ne utemeljuje pravnega interesa stranskega intervenienta za sodelovanje v postopku. Toženka ima morda dejanski interes za njegovo sodelovanje/pomoč v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0022512
OZ člen 5, 6, 6/2, 15, 16, 18, 41, 46, 46/2, 82, 83. SPZ člen 68. ZEN člen 6, 13, 20. ZPP člen 3, 3/3, 8, 212, 215, 286, 306, 306/2, 306/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 385, 385/4, 392, 392/1, 392/2, 392/2-1, 392/2-2, 392/2-3.
tožba na razveljavitev sodne poravnave - dogovor o delitvi skupnega premoženja zakoncev - parcelacija nepremičnin - pravna narava sodne poravnave - učinki pravnomočnosti - materialnopravni in formalnopravni razlogi za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave - neizvršljivost sodne poravnave - ničnost sodne poravnave - bistvena in opravičljiva zmota pri sklepanju sodne poravnave - postopanje s potrebno skrbnostjo - stroški nujnih geodetskih storitev - sodelovanje osebe, ki ni stranka postopka - pooblastilo za sklenitev sodne poravnave - tolmačenje sodne poravnave - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka se v predmetnem postopku na nejasnost, dvoumnost ter neizvršljivost sporne sodne poravnave ne more uspešno sklicevati. Tako zatrjevane okoliščine zakonskega razloga za razveljavitev sodne poravnave ne predstavljajo.
Pritožnica očitno prezre, da je poravnava dispozitiven način ureditve razmerja med strankami, katerega izid ni nujno skladen z zakonskimi pravicami in obveznostmi strank iz tega razmerja. So pa sporna določila predmet interpretacije (82. člen OZ).
Razpravljajoče sodišče je v fazi sklepanja sodne poravnave res po uradni dolžnosti dolžno paziti na nedovoljena razpolaganja pravdnih strank (četrti odstavek 306. člena ZPP). Če sodišče takšne razloge prezre in dopusti sklenitev sodne poravnave kljub temu, da zajema razpolaganja v nasprotju s prisilnimi predpisi ter moralnimi pravili (tretji odstavek 3. člena ZPP), pravdne stranke oziroma stranke sodne poravnave teh razlogov s tožbo na razveljavitev sodne poravnave ne morejo uveljaviti.
Napake volje pri sklepanju sodne poravnave se presojajo po pravilih OZ. Za razveljavitev pogodbe mora biti zmota bistvena in opravičljiva, da bi bila upoštevna (46. člen OZ). Enako velja tudi za razveljavitev sodne poravnave. Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je vprašanje, ali je bila tožeča stranka v postopku II P 868/2011 ustrezno pravno zastopana (drugi odstavek 6. člena OZ), potrebno reševati zgolj v razmerju med tožečo stranko ter njenim pooblaščencem in na odločitev v predmetni zadevi ne more imeti vpliva.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 163, 163/3, 163/4. OZ člen 619.
podjemna pogodba – predmet podjemne pogodbe – pravdni stroški – čas odločanja o pravdnih stroških – naknadno priglašeni stroški – odločanje o stroških s sklepom
Če je pogodbeni predmet izdelava in vgradnja opreme v obstoječo zgradbo, takšne pogodbe ni mogoče pravno kvalificirati kot gradbeno pogodbo, temveč kot podjemno.
Stroškovna odločitev je posledica ugotovljenega uspeha tožeče stranke v postopku na prvi stopnji, torej v postopku, v katerem so stroški nastali. Zato je sodišče prve stopnje pravilno o njih odločilo v tistem postopku, v katerem so stroški nastali, četudi s posebnim sklepom po izdaji odločbe o glavni stvari (ker so bili kasneje priglašeni).
ugovor zastaranja – spor majhne vrednosti – pavšalno sklicevanje na zastaralne roke – trditvena podlaga
Pritožbeno sklicevanje na zastaralne roke je ne samo pavšalno, ampak v prvi vrsti tudi sicer novo. Toženec se namreč v postopku na prvi stopnji ni skliceval na zastaranje niti ni podal nobenih dejanskih trditev, ki bi omogočale postavitev oziroma odločanje o ugovoru zastaranja.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSK0006798
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 188, 286. ZENDMPE člen 43. ZZK-1 člen 243. ZKZ člen 20.
pravni interes – ničnost - sprememba tožbe - predkupna pravica - lastninska pravica - vpis v zemljiško knjigo - pogodba - dodatek k pogodbi - ponudba - tožbeni zahtevek
Tožnik je pravni interes, izvirajoč iz ponudbe za prodajo parcele 450/3, ki jo je toženka podala 21.6.2002, izčrpal s prej navedeno tožbo in na njeni podlagi ne more več graditi svojega pravnega interesa.
Tožnik ni izkazal, da je bila njegova obligacijska pravica zaradi obravnavane vknjižbe kršena, zato obravnavani tožbeni zahtevek (izbrisna tožba - 243. člen Zakona o zemljiški knjigi) ni utemeljen.
dedovanje naknadno najdenega premoženja - premoženje agrarne skupnosti - rok za izplačilo nujnega deleža - uporaba določb pravdnega postopka - upoštevanje okoliščin primera
Rok za izplačilo nujnega deleža po 8. členu ZPVAS.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ustavitev izvršbe
v skladu s tretjim odstavkom 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko sodišče le do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov izvršbo z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Ker pa je bila v obravnavani zadevi izvršba zoper oba dolžnika že ustavljena, sta po pravnomočni ustavitvi izvršilnega postopka in s tem koncu izvršilnega postopka podana predloga za nadaljevanje izvršbe podana prepozno.