Pogoj za vstop stranskega intervenienta v pravdo je, da zatrdi, verjetno izkaže in z dejstvi utemelji tako imenovani intervencijski interes.
Dejstvo, da tožena stranka ne pozna bančnih pravil in postopkov ter nima listin, ki jih ima tožeča stranka, ne utemeljuje pravnega interesa stranskega intervenienta za sodelovanje v postopku. Toženka ima morda dejanski interes za njegovo sodelovanje/pomoč v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0022512
OZ člen 5, 6, 6/2, 15, 16, 18, 41, 46, 46/2, 82, 83. SPZ člen 68. ZEN člen 6, 13, 20. ZPP člen 3, 3/3, 8, 212, 215, 286, 306, 306/2, 306/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 385, 385/4, 392, 392/1, 392/2, 392/2-1, 392/2-2, 392/2-3.
tožba na razveljavitev sodne poravnave - dogovor o delitvi skupnega premoženja zakoncev - parcelacija nepremičnin - pravna narava sodne poravnave - učinki pravnomočnosti - materialnopravni in formalnopravni razlogi za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave - neizvršljivost sodne poravnave - ničnost sodne poravnave - bistvena in opravičljiva zmota pri sklepanju sodne poravnave - postopanje s potrebno skrbnostjo - stroški nujnih geodetskih storitev - sodelovanje osebe, ki ni stranka postopka - pooblastilo za sklenitev sodne poravnave - tolmačenje sodne poravnave - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka se v predmetnem postopku na nejasnost, dvoumnost ter neizvršljivost sporne sodne poravnave ne more uspešno sklicevati. Tako zatrjevane okoliščine zakonskega razloga za razveljavitev sodne poravnave ne predstavljajo.
Pritožnica očitno prezre, da je poravnava dispozitiven način ureditve razmerja med strankami, katerega izid ni nujno skladen z zakonskimi pravicami in obveznostmi strank iz tega razmerja. So pa sporna določila predmet interpretacije (82. člen OZ).
Razpravljajoče sodišče je v fazi sklepanja sodne poravnave res po uradni dolžnosti dolžno paziti na nedovoljena razpolaganja pravdnih strank (četrti odstavek 306. člena ZPP). Če sodišče takšne razloge prezre in dopusti sklenitev sodne poravnave kljub temu, da zajema razpolaganja v nasprotju s prisilnimi predpisi ter moralnimi pravili (tretji odstavek 3. člena ZPP), pravdne stranke oziroma stranke sodne poravnave teh razlogov s tožbo na razveljavitev sodne poravnave ne morejo uveljaviti.
Napake volje pri sklepanju sodne poravnave se presojajo po pravilih OZ. Za razveljavitev pogodbe mora biti zmota bistvena in opravičljiva, da bi bila upoštevna (46. člen OZ). Enako velja tudi za razveljavitev sodne poravnave. Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je vprašanje, ali je bila tožeča stranka v postopku II P 868/2011 ustrezno pravno zastopana (drugi odstavek 6. člena OZ), potrebno reševati zgolj v razmerju med tožečo stranko ter njenim pooblaščencem in na odločitev v predmetni zadevi ne more imeti vpliva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076376
ZPP člen 443. OZ člen 427, 429, 434.
prevzem dolga – privolitev – pogodba o prevzemu dolga – pogodba o prevzemu izpolnitve
Za prevzem dolga (s katerim stopi prevzemnik dolga na mesto prejšnjega dolžnika, ki je s tem prost svoje obveznosti - glej 429. člen OZ) je bistvena predpostavka ta, da upnik vanj privoli. Če (oziroma dokler) ne privoli, ima pogodba o prevzemu dolga učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (5. odstavek 427. člena OZ).
Toženčevo pritožbeno sklicevanje, češ da je kot prava nevešča stranka menil, da je izjava o prevzemu dolga zadosten dokaz za prevzem dolga, je brezpredmetno. Ta okoliščina ne more imeti nobenega vpliva na dejstvo, da do prevzema dolga (ker privolitev tožnice vanj ni izkazana) ni prišlo.
sprememba lastništva na predmetu izvršbe med izvršilnim postopkom - položaj novega zemljiškoknjižnega lastnika
Ko pride tekom izvršilnega postopka do spremembe lastništva na predmetu izvršbe, vstopi novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika. Sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Glede na določbe ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novega lastnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe (četrti odstavek 24. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022513
OZ člen 184. ZD člen 132, 138. ZPP člen 80, 158, 158/1, 343, 343/1, 343/4.
prehod terjatve za nepremoženjsko škodo na dediče - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - plačilo pravdnih stroškov - vprašanje procesnopravnega nasledstva - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima - pomanjkanje procesnih predpostavk
Univerzalno pravno nasledstvo le v obziru prenosljivih pravic privede ex lege do procesnopravne sukcesije. Oziroma povedano drugače, kjer ni možno dedovanje, tudi procesno nasledstvo ni mogoče.
Načelo varstva dolžnika, ki izhaja iz načela socialne države, je eno izmed korektivnih načel izvršilnega prava in se odraža v varovanju položaja dolžnika v izvršilnem postopku.
To je na zakonski nivo preneseno tudi v obliki zakonske zahteve, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi (le) v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo (3. člen ZIZ). Gre za izhodišče, ki ga mora upoštevati izvršilno sodišče tudi v fazi prodaje predmetov izvršbe.
Če je pri kaznivem dejanju udeleženih dvoje ali več obdolžencev, je praviloma podana kolizija njihovih interesov obramb, saj je lahko nekaj, kar je v korist enega obdolženca, v škodo drugega. Gre tako za neovrženo zakonsko domnevno, da je kolizija interesov obrambe pri soobdolžencih v isti kazenski zadevi vselej podana, zato ni dopustno dokazovati, da v konkretnem primeru ni takšne kolizije.
ZIZ člen 31, 31/1. ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-8.
seznam premoženja – predlog za predložitev dolžnikovega seznama premoženja skupaj s predlogom za izvršbo
Predlog, da naj dolžnik predloži seznam svojega premoženja, podan skupaj s predlogom za izvršbo, ni mogoče šteti za preuranjen, če upnik v njem v zadostni meri utemelji, da z nobenim izmed v predlogu za izvršbo predlaganih sredstev izvršbe verjetno ne bo v celoti poplačan.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja – upoštevanje pritožbenih novot
Skrajšanje preizkusnega obdobja utemeljuje dejstvo, da višina dolžnikovih obveznosti ni nesorazmerno visoka ter tudi okoliščine, ki jih dolžnik zatrjuje v pritožbi. Čeprav je dejstva v zvezi s partneričino hudo boleznijo dolžnik navajal prepozno, jih po mnenju višjega sodišča ni mogoče popolnoma zanemariti, še zlasti, ker je zaradi teh okoliščin pridobivanje dohodkov dolžniku oteženo.
kazenska ovadba kot dokaz - nezakonit dokaz - načelo neposrednosti
Oškodovančeva kazenska ovadba se lahko uporabi kot dokaz izključno za to, da se preveri verodostojnost njegove izpovedbe v preiskavi, ki jo glede odločilnih dejstev spremeni v nadaljnjem postopku. V takih primerih obsodilna sodba ne temelji na kazenski ovadbi, temveč na izpovedbi, dani v preiskavi. Omejitev uporabe tovrstnih izjav izhaja predvsem iz pomena načela neposrednosti.
Ker je sodišče v celoti vezano na podan predlog upnika in je dolžno izvršilni postopek ustaviti (zgolj) v obsegu, kot ga predlaga upnik, se pravni položaj dolžnika ne bi v ničemer izboljšal, tudi če bi se pokazalo, da je dolžnikova pritožba utemeljena.
zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem
Rezultat pritožbenega postopka za pritožnika ne more biti boljši od odločitve, kot jo je sprejelo že sodišče prve stopnje, ki je zavrnilo zahtevek tožnice proti tožencu. Tožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo.
ZFPPIPP člen 14, 232, 234, 235, 239, 239/5. OZ člen 311, 314, 314/1, 314/2, 335, 335/1, 335/2, 335/3, 336, 336/1.
insolventnost – aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – odločanje o začetku stečajnega postopka – verjetnost obstoja upnikove terjatve – pobot – pobot z zastarano terjatvijo – zastaranje
Upnik je pridobil pravico zahtevati izpolnitev dolžnika za plačilo pravdnih stroškov z dnem izvršljivosti sodbe, kar pomeni, da bi šele tega dne ta terjatev lahko stopila nasproti zatrjevani dolžnikovi terjatvi.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0006256
SPZ člen 28, 43. ZOR člen 371. ZPP člen 154.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera - potek priposestvovalne dobe - vpliv razlogov za tožbo na odločitev o stroških postopka - izstavitev zemljiškoknjižne listine – dospelost terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaralni rok
Zastaralni rok za izstavitev zemljiškoknjižne listine v danem primeru ni začel teči, preden ni nepremičnina bila vpisana v zemljiški knjigi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V zadnji pogodbi o zaposlitvi, ki je bila odpovedana z izpodbijano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je bilo določeno, da je tožnik dolžan opravljati dela in naloge delovnega mesta samostojni skrbnik komitentov I, za določen čas do reorganizacije pa opravlja dela in naloge delovnega mesta vodja oddelka poslovanja. Tožena stranka je izvedla reorganizacijo, na podlagi katere je ukinila oddelek poslovanja in s tem tudi delovno mesto vodje tega oddelka. Delovno mesto samostojni skrbnik komitentov I ni bilo ukinjeno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila z izpodbijano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi odpovedana zadnja pogodba o zaposlitvi, v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa so navedeni in obrazloženi le razlogi za prenehanje potrebe po opravljanju tožnikovega dela na delovnem mestu vodja oddelka poslovanja. Ker tožena stranka v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla in obrazložila tudi dejanskih razlogov za prenehanje potrebe po opravljanju tožnikovega dela na delovnem mestu samostojni skrbnik komitentov I, ki ni bilo ukinjeno in na katerem bi tožnik po uveljavljeni reorganizaciji nadaljeval z delom, saj je za to delovno mesto imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je takšna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
upravnik – spor majhne vrednosti – protispisnost – trditveno breme – dokazno breme – prehod trditvenega in dokaznega bremena – stroški upravljanja – delno plačevanje računov – delitev stroškov ogrevanja po metodi ekonokalov – metodologija ekonokalov
Tožeča stranka je metodologijo ekonokalov podrobno pojasnila in glede posameznega obračuna vsem razdelilnikom priložila izpis glede porabniških deležev stroškov toplote za ogrevanje za posamezno obračunsko obdobje. Tožeča stranka je s tem zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine stroškov ogrevanja. S tem je prešlo trditveno in dokazno breme o tem, kaj konkretno je pri vsakem obračunu in delitvi stroškov ogrevanja sporno, na toženca. Toženec svojih pavšalnih ugovornih navedb glede nestrinjanja z obračunom in delitvijo stroškov ogrevanja (glede na konkretne navedbe tožeče stranke) ni zadosti specificiral.
spor majhne vrednosti – stroški postopka – delna ustavitev postopka – deklaratoren sklep – vrednost spornega predmeta – znižana vrednost spornega predmeta – odmera odvetniških stroškov
Pripravljalni vlogi toženke po pooblaščencu sta bili vloženi po tem, ko je bila toženka (in tudi pooblaščenec) seznanjena, da je toženih le še 12 oseb, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je toženkine pravdne stroške odmerilo glede na znižano vrednost spornega predmeta.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - izobrazba
Tožnik, ki je za toženo stranko delal kot tekstopisec oziroma kreativni direktor kot samostojni podjetnik na podlagi delovršnih pogodb in nato na podlagi avtorskih pogodb, je opravljal enaka dela kot redno zaposleni delavci. Delo je opravljal osebno in nepretrgano ter bil vključen v organiziran delovni proces pri toženi stranki, ki je zagotavljala sredstva za delo, prostore, računalnik in prevoze. Tožena stranka ima v aktu o sistemizaciji sistemizirano tako delovno mesto tekstopisca kot delovno mesto kreativnega direktorja, dela in naloge, ki sta jih stranki določili v obeh delovršnih pogodbah pa so identične nalogam po opisih obeh sistemiziranih delovnih mest. Sodišče prve stopnje je glede na podane ugotovitve pravilno zaključilo, da so bili konkretnem primeru podani vsi štirje elementi delovnega razmerja, kot so določeni v prvem odstavku 4. člena ZDR, ki delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja za obdobje, ko je tožnik na podlagi delovršnih in avtorskih pogodb opravljal delo tekstopisca in kreativnega direktorja pri toženi stranki, utemeljen.
Res je sicer, da je v aktu o sistemizaciji tožene stranke tako za delovno mesto tekstopisca kot za delovno mesto kreativnega direktorja predvidena VII. stopnja strokovne izobrazbe, ki je tožnik nima, saj ima le V. stopnjo. Vendar v tožnikovem primeru to ne more biti ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja, ker so dokazani vsi elementi delovnega razmerja in ker je tožena stranka potem, ko je s tožnikom že sodelovala, vedela, kakšno izobrazbo ima tožnik, pa je kljub temu z njim sklenila podjemno pogodbo za opravljanje del kreativnega direktorja za povsem enaka dela z enakimi pooblastili in odgovornostmi, kot so določene za sistemizirano delovno mesto kreativnega direktorja.
začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožba toženi stranki še ni bila vročena, „saj njenega zakonitega zastopnika ni bilo mogoče najti“. Pritožnik zato pravilno opozarja, da materialnopravni pogoj za postavitev začasnega zastopnika še ni izpolnjen.
ZFPPIPP 61, 61/4, 61/4-3, 62, 62/1, 62/1-2. ZPP člen 157.
tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve – pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo – pravdni stroški
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na pomoto stečajnega upravitelja. Če je v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev znesek glavnice prijavljene terjatve nepravilen, ima upnik možnost vložiti ugovor (2. točka 1. odstavka 62. člena v zvezi s 3. točko 4. odstavka 61. člena ZFPPIPP). Tožena stranka pa takega ugovora ni vložila. Zmotno je zato stališče, da je tožena stranka prijavila terjatev v pravilnem znesku in da ni dala povoda za tožbo.