individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved - vodilni delavec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina
ZDR-1 posebnih načinov odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu ne določa, zato tožniku, kot vodilnemu delavcu, pogodba o zaposlitvi lahko preneha le iz razlogov in na način, določen v ZDR-1. Tožena stranka izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podala postopkovno pravilno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ne ustreza zahtevam o obliki in vsebini odpovedi, določeni v 87. členu ZDR-1, saj ne vsebuje pouka o pravnem varstvu in o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco v iskalcev zaposlitve, niti ne vsebuje obrazložitve dejanskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako tožena stranka pri izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot izredno odpoved po ZDR-1, glede na to, da iz odpovedi izhaja, da je tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi brez odpovednega razloga, ni spoštovalo določb ZDR-1, ki se nanašajo na postopek pred izredno odpovedjo (tožnika ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami). Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR v 135. členu določa, da je delodajalec dolžan izdati delavcu ob vsakem izplačilu plače in do 31. 1. novega koledarskega leta pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje oziroma za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov. Na podlagi 16. člena ZEPDSV je bila tožena stranka dolžna voditi tudi evidenco o plačah, v okviru te pa tudi podatke o delavčevem delovnem času in njegovi izrabi. Tožena stranka te obveze ni spoštovala. Dokazno breme, da so bile plače tožeči stranki plačane, je na strani tožene stranke. Tožena stranka pa svojih trditev, da so bile plače tožeči stranki izplačane v gotovini in preko blagajniških prejemkov, ni dokazala. Zato je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo, da je dolžna tožeči stranki obračunati plače za sporno obdobje in ji izplačati neto znesek, po odvodu davkov in prispevkov.
začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožba toženi stranki še ni bila vročena, „saj njenega zakonitega zastopnika ni bilo mogoče najti“. Pritožnik zato pravilno opozarja, da materialnopravni pogoj za postavitev začasnega zastopnika še ni izpolnjen.
ZFPPIPP 61, 61/4, 61/4-3, 62, 62/1, 62/1-2. ZPP člen 157.
tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve – pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo – pravdni stroški
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na pomoto stečajnega upravitelja. Če je v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev znesek glavnice prijavljene terjatve nepravilen, ima upnik možnost vložiti ugovor (2. točka 1. odstavka 62. člena v zvezi s 3. točko 4. odstavka 61. člena ZFPPIPP). Tožena stranka pa takega ugovora ni vložila. Zmotno je zato stališče, da je tožena stranka prijavila terjatev v pravilnem znesku in da ni dala povoda za tožbo.
plačilo razlike plače - uvrstitev v plačni razred - napredovanja - javni uslužbenec - določitev plačnega razreda javnega uslužbenca
Tožnik je po imenovanju v uradniški naziv višji policijski svetnik na delovnem mestu direktor uprave napredoval še za šest plačnih razredov v 50. plačni razred. Ta plačni razred je obdržal tudi na novem delovnem mestu v generalni policijski upravi. Iz listin v spisu ne izhaja, da bi tožnik v času, ko je opravljal delo na delovnem mestu direktor uprave v uradniškem nazivu višji policijski svetnik, izpolnil pogoje še za kakšno napredovanje, zato je bila uvrstitev v 50. plačni razred z aneksom skladna z določbo 1. odstavka 20. člena ZSPJS (po katerem javni uslužbenec v primeru, če je premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0073521
ZOdvT člen 4, 4/1, 4/4. OZ člen 140.
povrnitev škode – pravno priznana škoda – neupravičeno pravdanje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – nagrada odvetnika – plačilo višjih nagrad – dogovor o višjem plačilu – privolitev v škodo – volenti non fit iniuria
Iz trditev tožeče stranke, da je tožena stranka ravnala protipravno, ker ni izpolnila svoje obveznosti in izplačala odškodnine A. K., temveč je namesto tega (neutemeljeno) nasprotovala takšnemu zahtevku, izhaja, da naj bi škoda nastala zaradi toženkinega neupravičenega pravdanja. Skladno s sodno prakso odškodninske odgovornosti iz tega razloga ni mogoče preprosto izključiti. Vendar pa je slednja lahko podana le, kadar škoda izvira iz neutemeljenega (objestnega) pravdanja ali iz zlorabe postopka.
Iz sklenjenega dogovora o višini odvetniške nagrade v obravnavanem primeru izhaja, da je tožeča stranka z višjo nagrado, kljub (izrecnemu) opozorilu, soglašala. Ob podpisu dogovora je torej vedela, da bo presežek stroškov krila sama. Na to je prostovoljno pristala, kar pomeni, da se je z nastankom „škode“ oziroma zmanjšanja svojega premoženja, strinjala.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - izobrazba
Tožnik, ki je za toženo stranko delal kot tekstopisec oziroma kreativni direktor kot samostojni podjetnik na podlagi delovršnih pogodb in nato na podlagi avtorskih pogodb, je opravljal enaka dela kot redno zaposleni delavci. Delo je opravljal osebno in nepretrgano ter bil vključen v organiziran delovni proces pri toženi stranki, ki je zagotavljala sredstva za delo, prostore, računalnik in prevoze. Tožena stranka ima v aktu o sistemizaciji sistemizirano tako delovno mesto tekstopisca kot delovno mesto kreativnega direktorja, dela in naloge, ki sta jih stranki določili v obeh delovršnih pogodbah pa so identične nalogam po opisih obeh sistemiziranih delovnih mest. Sodišče prve stopnje je glede na podane ugotovitve pravilno zaključilo, da so bili konkretnem primeru podani vsi štirje elementi delovnega razmerja, kot so določeni v prvem odstavku 4. člena ZDR, ki delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja za obdobje, ko je tožnik na podlagi delovršnih in avtorskih pogodb opravljal delo tekstopisca in kreativnega direktorja pri toženi stranki, utemeljen.
Res je sicer, da je v aktu o sistemizaciji tožene stranke tako za delovno mesto tekstopisca kot za delovno mesto kreativnega direktorja predvidena VII. stopnja strokovne izobrazbe, ki je tožnik nima, saj ima le V. stopnjo. Vendar v tožnikovem primeru to ne more biti ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja, ker so dokazani vsi elementi delovnega razmerja in ker je tožena stranka potem, ko je s tožnikom že sodelovala, vedela, kakšno izobrazbo ima tožnik, pa je kljub temu z njim sklenila podjemno pogodbo za opravljanje del kreativnega direktorja za povsem enaka dela z enakimi pooblastili in odgovornostmi, kot so določene za sistemizirano delovno mesto kreativnega direktorja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V zadnji pogodbi o zaposlitvi, ki je bila odpovedana z izpodbijano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je bilo določeno, da je tožnik dolžan opravljati dela in naloge delovnega mesta samostojni skrbnik komitentov I, za določen čas do reorganizacije pa opravlja dela in naloge delovnega mesta vodja oddelka poslovanja. Tožena stranka je izvedla reorganizacijo, na podlagi katere je ukinila oddelek poslovanja in s tem tudi delovno mesto vodje tega oddelka. Delovno mesto samostojni skrbnik komitentov I ni bilo ukinjeno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila z izpodbijano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi odpovedana zadnja pogodba o zaposlitvi, v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa so navedeni in obrazloženi le razlogi za prenehanje potrebe po opravljanju tožnikovega dela na delovnem mestu vodja oddelka poslovanja. Ker tožena stranka v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla in obrazložila tudi dejanskih razlogov za prenehanje potrebe po opravljanju tožnikovega dela na delovnem mestu samostojni skrbnik komitentov I, ki ni bilo ukinjeno in na katerem bi tožnik po uveljavljeni reorganizaciji nadaljeval z delom, saj je za to delovno mesto imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je takšna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZFPPIPP člen 269, 271, 272, 272/3, 272/3–2. ZPP člen 212.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domneve o obstoju pogojev – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – izvedba dokaza
Domneva, da je oseba vedela, da je dolžnik insolventen, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, je sicer izpodbojna, vendar pa mora dejstvo, da tega kljub vsemu ni vedela, niti ni mogla vedeti, dokazati oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na toženi stranki.
izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti
Tudi po oceni pritožbenega sodišča so razlogi, izpostavljeni v ugovoru upnika, da subjekt vpisa ni izpolnil vseh svojih obveznosti, pravno nepomembni za odločitev o konkretnem izbrisu subjekta vpisa, saj okoliščina, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti, še ne pomeni, da izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja.
OZ člen 270, 280, 280/1, 631. ZFPPIPP člen 19. SPZ 128, 207.
predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem – izpolnitev obveznosti glavnemu izvajalcu
Pravna narava neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika ima značilnost stvarnega zavarovanja. Predpostavke neposrednega zahtevka po 631. členu OZ morajo biti torej izpolnjene pred začetkom stečajnega postopka nad izvajalcem, pri čemer je seveda tudi sama postavitev zahtevka (podizvajalec se za plačilo obrne neposredno na naročnika) predpostavka neposrednega zahtevka. To pomeni, da mora naročnik prejeti neposredni zahtevek podizvajalca pred začetkom postopka stečaja, saj je ločitveni upnik lahko le tista oseba, ki pridobi tudi ločitveno pravico do začetka postopka stečaja nad izvajalcem.
ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076307
URS člen 2, 15, 15/3, 27, 33, 67, 155. ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 20, 20/1, 20/1-3, 20/1-4, 27, 27/3, 28, 28/1, 29, 57, 57/1. KZ člen 240, 240/2. ZPP člen 224, 224/1. ZKP člen 498, 498/1. ZIZ člen 11. OZ člen 131.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - finančna preiskava - obstoj utemeljenega suma - nesorazmernost premoženja glede na prihodke - zakonitost finančne preiskave - zemljiški dolg - domneva nedolžnosti - javna listina - uresničevanje in omejevanje pravic - pravica do zasebne lastnine
V postopku po ZOPNI se (kazenskopravna) krivda ne ugotavlja. Postopek po ZOPNI, za razliko od kazenskega postopka, ne teče zoper osebo, ampak poteka zoper premoženje. Gre za civilno zaplembo ob obstoju zakonsko določenih pogojev. ZOPNI uveljavlja ukrepe, ki se izrekajo (tudi) brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema. Gre za ukrep civilnopravne narave, v pravdnem postopku pa velja načelo prirejenosti strank in ni potrebe po posebnih procesnih varovalih, kakršno vzpostavlja domneva nedolžnosti. Pravdni postopek teče neodvisno od ugotavljanja krivde posameznika v kazenskem postopku in zato ne more biti v nasprotju z domnevo nedolžnosti.
Finančna preiskava s svojimi izsledki, zajetimi v zaključnem poročilu, predstavlja javno listino, ki jo je v predpisani obliki, v mejah svoje pristojnosti, izdal državni organ pri izvrševanju javnega pooblastila, ki mu je bilo poverjeno z zakonom in ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odstavek 224. člena ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0006100
ZIZ člen 270, 270/1. ZGD-1 člen 263.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja – začasna odredba – trditveno in dokazno breme – dokazni standard – sklicevanje na mnenja ustrezno usposobljenih oseb, narejena po naročilu stranke
Kadar gre za dejstva v postopku izdaje začasne odredbe, ki jih je po naravi stvari mogoče ugotavljati predvsem s strokovno usposobljeno osebo, se sodišče ne bi smelo togo držati pravila, da so poročila oz. mnenja (narejena s strani ustrezno usposobljenih tretjih oseb) zgolj tožbene trditve, ampak jim podeliti tudi dokazno vrednost (z oceno, ali bi s takšnim mnenjem lahko izkazali s stopnjo verjetnosti svoje trditve).
predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka – ponarejena listina – kaznivo dejanje – nova dejstva in dokazi – kršitev pravil o vročanju
dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – pravočasnost vloge – vložitev vloge na nepristojno sodišče – zastopanje po pooblaščencu
Vloga je pravočasna le v primeru, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka.
plačilo razlike plače - nov plačni sistem - nadzor - javni uslužbenci - prevedba plače - napredovanja
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ob prevedbi v letu 2008 nepravilno dvakrat upoštevala napredovanje tožnice, in sicer je najprej upoštevala štiri napredovanja pri določitvi količnika za izračun nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca, nato pa še pri uvrstitvi tožnice v 31. plačni razred, kar je storila tako, da je osnovnemu, 29. plačnemu razredu delovnega mesta strokovni sodelavec, ponovno prištela štiri napredovanja, kar je v nasprotju z ureditvijo postopka prevedbe po ZSPJS.
Tožena stranka ob prevedbi tožnice v letu 2008 ni ravnala pravilno, ko je delavce ob prevedbi umestila na delovna mesta v višjem tarifnem razredu, kljub pomanjkanju izobrazbe za ta delovna mesta. Zato je po ugotovitvi nezakonitosti takšnih prevedb utemeljeno spremenila pravilnik in tožnico z veljavnostjo od 1. 7. 2010 dalje pravilno prevedla na delovno mesto samostojnega strokovnega sodelavca I. To delovno mesto je obstajalo že ob prevedbi v letu 2008 in bi ob pravilni uporabi materialnega prava tožničino delovno mesto že takrat moralo biti prevedeno v delovno mesto strokovnega sodelavca I. Za drugačno prevedbo tožnice v višji tarifni razred ni bilo podlage v ZSPJS.
hipoteka - neposredno izvršljiv notarski zapis - stečajni postopek zoper osebnega dolžnika - stečajni postopek zoper zastavnega dolžnika - neposredna izvršljivost hipoteke - vpliv na izvršilni postopek
Sam potek stečajnega postopka zoper zastavnega dolžnika in pravde, ki jih za izterjavo terjatev stečajnega dolžnika vodi stečajna upraviteljica, ne vpliva na obstoj in neposredno izvršljivost hipoteke, kakor tudi ne na zavarovano terjatev.
invalidnost III. kategorije - pravica do premestitve - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina
Ker tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti ni več zmožna opravljati dela na delovnem mestu, na katero je razporejena, zmožna pa je s krajšim delovnim časom od polnega v trajanju štiri ure dnevno opravljati delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, ji ni mogoče priznati pravice do premestitve po določbi 91. člena ZPIZ-1, pač pa na podlagi 93. člena ZPIZ-1 pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013834
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 273. ZDR člen 215, 215/2, 215/3. ZDR-1 člen 20, 20/1, 20/3. ZSDU člen 81, 81/1, 81/2, 82, 82/1.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev - delodajalec - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delavski direktor - enotirni sistem upravljanja - dvotirni sistem upravljanja - razrešitev - odpoklic
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vprašanja, ali je bil podpisnik sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pristojen za podajo odpovedi. Tožnik je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delavskega direktorja družbe, kar pomeni, da je d.o.o. samostojen pravni subjekt, ki ga načelno zastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali od njega pisno pooblaščena oseba. V ponovljenem postopku bo zato moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podpisala pristojna oseba.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti določilo pogodbe, po katerem pristojni organ delavskega direktorja lahko razreši na predlog sveta delavcev družbe iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov in da ima delavski direktor pravico do odpravnine v primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov pod pogoji, ki jih določa ZPPOGD ter ob smiselni uporabi sklepa o določitvi razmerij. To določilo se lahko nanaša le na pravice glede odpravnine po kriterijih iz ZDR, ne pa na postopek razrešitve, ki ni enak postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZDP člen 1. DPR člen 3, 3/2. OT tarifna številka 39, 39-4.
plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika - kratek dopis in obvestilo - odvetniška tarifa
Glede nagrade za kratke dopise in obvestila po 4. točki tarifne številke 39 OT se ta nagrada prizna le, če gre za samostojno storitev. V navedenih tarifnih številkah je namreč izrecno določeno, da odvetnik obračuna sestavo kratkega dopisa in obvestila le, če ta ni zajeta v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev.