ZFPPIPP 61, 61/4, 61/4-3, 62, 62/1, 62/1-2. ZPP člen 157.
tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve – pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo – pravdni stroški
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na pomoto stečajnega upravitelja. Če je v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev znesek glavnice prijavljene terjatve nepravilen, ima upnik možnost vložiti ugovor (2. točka 1. odstavka 62. člena v zvezi s 3. točko 4. odstavka 61. člena ZFPPIPP). Tožena stranka pa takega ugovora ni vložila. Zmotno je zato stališče, da je tožena stranka prijavila terjatev v pravilnem znesku in da ni dala povoda za tožbo.
individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved - vodilni delavec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina
ZDR-1 posebnih načinov odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu ne določa, zato tožniku, kot vodilnemu delavcu, pogodba o zaposlitvi lahko preneha le iz razlogov in na način, določen v ZDR-1. Tožena stranka izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podala postopkovno pravilno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ne ustreza zahtevam o obliki in vsebini odpovedi, določeni v 87. členu ZDR-1, saj ne vsebuje pouka o pravnem varstvu in o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco v iskalcev zaposlitve, niti ne vsebuje obrazložitve dejanskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako tožena stranka pri izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot izredno odpoved po ZDR-1, glede na to, da iz odpovedi izhaja, da je tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi brez odpovednega razloga, ni spoštovalo določb ZDR-1, ki se nanašajo na postopek pred izredno odpovedjo (tožnika ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami). Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
upravnik – spor majhne vrednosti – protispisnost – trditveno breme – dokazno breme – prehod trditvenega in dokaznega bremena – stroški upravljanja – delno plačevanje računov – delitev stroškov ogrevanja po metodi ekonokalov – metodologija ekonokalov
Tožeča stranka je metodologijo ekonokalov podrobno pojasnila in glede posameznega obračuna vsem razdelilnikom priložila izpis glede porabniških deležev stroškov toplote za ogrevanje za posamezno obračunsko obdobje. Tožeča stranka je s tem zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine stroškov ogrevanja. S tem je prešlo trditveno in dokazno breme o tem, kaj konkretno je pri vsakem obračunu in delitvi stroškov ogrevanja sporno, na toženca. Toženec svojih pavšalnih ugovornih navedb glede nestrinjanja z obračunom in delitvijo stroškov ogrevanja (glede na konkretne navedbe tožeče stranke) ni zadosti specificiral.
ZFPPIPP člen 269, 271, 272, 272/3, 272/3–2. ZPP člen 212.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domneve o obstoju pogojev – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – izvedba dokaza
Domneva, da je oseba vedela, da je dolžnik insolventen, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, je sicer izpodbojna, vendar pa mora dejstvo, da tega kljub vsemu ni vedela, niti ni mogla vedeti, dokazati oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na toženi stranki.
ZDR člen 37, 39, 39/3, 92, 92/1, 112. OZ člen 132, 186.
odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna klavzula - konkurenčna prepoved - nastanek škode - prikrajšanje pri dobičku
V skladu z določbo 37. člena ZDR lahko delodajalec zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla. Tožnica je bila že dne 18. 7. 2012 seznanjena z ravnanjem tožencev, ki naj bi predstavljalo kršitev konkurenčne prepovedi, zato je tožba, ki je bila vložena 30. 1. 2013, prepozna, saj so od dneva seznanitve do dneva vložitve tožbe pretekli več kot trije meseci. Poleg tega sta bila toženca iz zavarovanja odjavljena s 13. 7. 2012 in tako od tega dne dalje pri njej nista bila več v delovnem razmerju, zato ju konkurenčna prepoved po tem datumu ni več zavezovala.
V pogodbi o zaposlitvi prve tožene stranke dogovorjena konkurenčna klavzula ni veljavna, saj ni določeno denarno nadomestilo za njeno spoštovanje, ki je po 3. odstavku 39. člena ZDR pogoj za njeno veljavnost. V pogodbi o zaposlitvi drugo tožene stranke pa konkurenčna klavzula ni določena in ker ni dogovorjena, je ta ne more kršiti.
Ker toženca nista spoštovala določb ZDR o podaji izredne odpovedi delavca delodajalcu, saj nista zatrjevala in dokazala, da sta skladno z določbo 112. člena ZDR pisno opomnila delodajalca na kršitve in o kršitvah pisno obvestila inšpektorja za delo, je njuno odpoved potrebno šteti kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri kateri pa bi morala spoštovati odpovedni rok. S tem, ko so bile opravljene storitve tožencev pri naročniku plačane njunemu novemu delodajalcu, je bila toženka prikrajšana pri dobičku in je zato upravičena do povrnitve nastale škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0073521
ZOdvT člen 4, 4/1, 4/4. OZ člen 140.
povrnitev škode – pravno priznana škoda – neupravičeno pravdanje – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – nagrada odvetnika – plačilo višjih nagrad – dogovor o višjem plačilu – privolitev v škodo – volenti non fit iniuria
Iz trditev tožeče stranke, da je tožena stranka ravnala protipravno, ker ni izpolnila svoje obveznosti in izplačala odškodnine A. K., temveč je namesto tega (neutemeljeno) nasprotovala takšnemu zahtevku, izhaja, da naj bi škoda nastala zaradi toženkinega neupravičenega pravdanja. Skladno s sodno prakso odškodninske odgovornosti iz tega razloga ni mogoče preprosto izključiti. Vendar pa je slednja lahko podana le, kadar škoda izvira iz neutemeljenega (objestnega) pravdanja ali iz zlorabe postopka.
Iz sklenjenega dogovora o višini odvetniške nagrade v obravnavanem primeru izhaja, da je tožeča stranka z višjo nagrado, kljub (izrecnemu) opozorilu, soglašala. Ob podpisu dogovora je torej vedela, da bo presežek stroškov krila sama. Na to je prostovoljno pristala, kar pomeni, da se je z nastankom „škode“ oziroma zmanjšanja svojega premoženja, strinjala.
spor majhne vrednosti – stroški postopka – delna ustavitev postopka – deklaratoren sklep – vrednost spornega predmeta – znižana vrednost spornega predmeta – odmera odvetniških stroškov
Pripravljalni vlogi toženke po pooblaščencu sta bili vloženi po tem, ko je bila toženka (in tudi pooblaščenec) seznanjena, da je toženih le še 12 oseb, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je toženkine pravdne stroške odmerilo glede na znižano vrednost spornega predmeta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V zadnji pogodbi o zaposlitvi, ki je bila odpovedana z izpodbijano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je bilo določeno, da je tožnik dolžan opravljati dela in naloge delovnega mesta samostojni skrbnik komitentov I, za določen čas do reorganizacije pa opravlja dela in naloge delovnega mesta vodja oddelka poslovanja. Tožena stranka je izvedla reorganizacijo, na podlagi katere je ukinila oddelek poslovanja in s tem tudi delovno mesto vodje tega oddelka. Delovno mesto samostojni skrbnik komitentov I ni bilo ukinjeno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila z izpodbijano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi odpovedana zadnja pogodba o zaposlitvi, v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa so navedeni in obrazloženi le razlogi za prenehanje potrebe po opravljanju tožnikovega dela na delovnem mestu vodja oddelka poslovanja. Ker tožena stranka v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla in obrazložila tudi dejanskih razlogov za prenehanje potrebe po opravljanju tožnikovega dela na delovnem mestu samostojni skrbnik komitentov I, ki ni bilo ukinjeno in na katerem bi tožnik po uveljavljeni reorganizaciji nadaljeval z delom, saj je za to delovno mesto imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je takšna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - izobrazba
Tožnik, ki je za toženo stranko delal kot tekstopisec oziroma kreativni direktor kot samostojni podjetnik na podlagi delovršnih pogodb in nato na podlagi avtorskih pogodb, je opravljal enaka dela kot redno zaposleni delavci. Delo je opravljal osebno in nepretrgano ter bil vključen v organiziran delovni proces pri toženi stranki, ki je zagotavljala sredstva za delo, prostore, računalnik in prevoze. Tožena stranka ima v aktu o sistemizaciji sistemizirano tako delovno mesto tekstopisca kot delovno mesto kreativnega direktorja, dela in naloge, ki sta jih stranki določili v obeh delovršnih pogodbah pa so identične nalogam po opisih obeh sistemiziranih delovnih mest. Sodišče prve stopnje je glede na podane ugotovitve pravilno zaključilo, da so bili konkretnem primeru podani vsi štirje elementi delovnega razmerja, kot so določeni v prvem odstavku 4. člena ZDR, ki delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja za obdobje, ko je tožnik na podlagi delovršnih in avtorskih pogodb opravljal delo tekstopisca in kreativnega direktorja pri toženi stranki, utemeljen.
Res je sicer, da je v aktu o sistemizaciji tožene stranke tako za delovno mesto tekstopisca kot za delovno mesto kreativnega direktorja predvidena VII. stopnja strokovne izobrazbe, ki je tožnik nima, saj ima le V. stopnjo. Vendar v tožnikovem primeru to ne more biti ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja, ker so dokazani vsi elementi delovnega razmerja in ker je tožena stranka potem, ko je s tožnikom že sodelovala, vedela, kakšno izobrazbo ima tožnik, pa je kljub temu z njim sklenila podjemno pogodbo za opravljanje del kreativnega direktorja za povsem enaka dela z enakimi pooblastili in odgovornostmi, kot so določene za sistemizirano delovno mesto kreativnega direktorja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0006100
ZIZ člen 270, 270/1. ZGD-1 člen 263.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja – začasna odredba – trditveno in dokazno breme – dokazni standard – sklicevanje na mnenja ustrezno usposobljenih oseb, narejena po naročilu stranke
Kadar gre za dejstva v postopku izdaje začasne odredbe, ki jih je po naravi stvari mogoče ugotavljati predvsem s strokovno usposobljeno osebo, se sodišče ne bi smelo togo držati pravila, da so poročila oz. mnenja (narejena s strani ustrezno usposobljenih tretjih oseb) zgolj tožbene trditve, ampak jim podeliti tudi dokazno vrednost (z oceno, ali bi s takšnim mnenjem lahko izkazali s stopnjo verjetnosti svoje trditve).
izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti
Tudi po oceni pritožbenega sodišča so razlogi, izpostavljeni v ugovoru upnika, da subjekt vpisa ni izpolnil vseh svojih obveznosti, pravno nepomembni za odločitev o konkretnem izbrisu subjekta vpisa, saj okoliščina, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti, še ne pomeni, da izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja.
dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – pravočasnost vloge – vložitev vloge na nepristojno sodišče – zastopanje po pooblaščencu
Vloga je pravočasna le v primeru, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka.
ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076307
URS člen 2, 15, 15/3, 27, 33, 67, 155. ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 20, 20/1, 20/1-3, 20/1-4, 27, 27/3, 28, 28/1, 29, 57, 57/1. KZ člen 240, 240/2. ZPP člen 224, 224/1. ZKP člen 498, 498/1. ZIZ člen 11. OZ člen 131.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - finančna preiskava - obstoj utemeljenega suma - nesorazmernost premoženja glede na prihodke - zakonitost finančne preiskave - zemljiški dolg - domneva nedolžnosti - javna listina - uresničevanje in omejevanje pravic - pravica do zasebne lastnine
V postopku po ZOPNI se (kazenskopravna) krivda ne ugotavlja. Postopek po ZOPNI, za razliko od kazenskega postopka, ne teče zoper osebo, ampak poteka zoper premoženje. Gre za civilno zaplembo ob obstoju zakonsko določenih pogojev. ZOPNI uveljavlja ukrepe, ki se izrekajo (tudi) brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema. Gre za ukrep civilnopravne narave, v pravdnem postopku pa velja načelo prirejenosti strank in ni potrebe po posebnih procesnih varovalih, kakršno vzpostavlja domneva nedolžnosti. Pravdni postopek teče neodvisno od ugotavljanja krivde posameznika v kazenskem postopku in zato ne more biti v nasprotju z domnevo nedolžnosti.
Finančna preiskava s svojimi izsledki, zajetimi v zaključnem poročilu, predstavlja javno listino, ki jo je v predpisani obliki, v mejah svoje pristojnosti, izdal državni organ pri izvrševanju javnega pooblastila, ki mu je bilo poverjeno z zakonom in ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odstavek 224. člena ZPP).
OZ člen 270, 280, 280/1, 631. ZFPPIPP člen 19. SPZ 128, 207.
predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem – izpolnitev obveznosti glavnemu izvajalcu
Pravna narava neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika ima značilnost stvarnega zavarovanja. Predpostavke neposrednega zahtevka po 631. členu OZ morajo biti torej izpolnjene pred začetkom stečajnega postopka nad izvajalcem, pri čemer je seveda tudi sama postavitev zahtevka (podizvajalec se za plačilo obrne neposredno na naročnika) predpostavka neposrednega zahtevka. To pomeni, da mora naročnik prejeti neposredni zahtevek podizvajalca pred začetkom postopka stečaja, saj je ločitveni upnik lahko le tista oseba, ki pridobi tudi ločitveno pravico do začetka postopka stečaja nad izvajalcem.
predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka – ponarejena listina – kaznivo dejanje – nova dejstva in dokazi – kršitev pravil o vročanju
ZPP v 180. členu določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstvo, na katere vložnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP). Vložnik je v postavljenem roku vložil vlogo, naslovljeno „vloga za odškodnino“, vendar je v skladu z navodili sodišča ni popravil tako, da bi jo lahko sodišče obravnavalo kot tožbo. Ta namreč še vedno ne vsebuje določenega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev in ne dejstev, na katere vložnik opira zahtevek in ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Zato je vloga pravilno zavržena.
ZP-1 člen 202e, 202e/2, 202e/5, ZP-1H člen 30, ZPrCP člen 23, 23/4.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - uporaba določb novejšega zakona - hujši prekršek
Sklep o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja EPVD 26/2013 je prvostopenjsko sodišče izdalo 13. junija 2013, zato je pritožnikova trditev, da je potrebno v konkretnem primeru uporabiti določbe zakona, veljavne pred uveljavitvijo novele ZP-1H, pravilna.
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 367, 374, 374/1. ZJSRS člen 16.
zavrženje revizije
Tožnica je vložila tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in zahtevala, da se ji prizna pravica do izplačila neizplačanih plač za sporno obdobje in izplačilo odpravnine. Pritožba neutemeljeno navaja, da gre v konkretni zadevi za socialni spor, konkretno za pravico iz socialnega varstva, zaradi česar naj bi bila revizija v skladu s 4. točko 31. člena ZDSS-1 dovoljena že po samem zakonu. ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. V 19. členu ZJSRS so določene pravice, ki jih ima v takem primeru delavec. Pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca po določbah ZJSRS niso pravice iz sistema socialnega varstva, kot to neutemeljeno uveljavlja pritožba, zato je sodišče prve stopnje revizijo pravilno zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).
Tožeča stranka bi morala v predlogu za začasno odredbo podati potrebne trditve in dokaze o obstoju vseh pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje zaradi enakega varstva pravic pravdnih strank v škodo, oziroma korist ene stranke ne sme izvajati ukrepov po 108. členu ZPP, tožeča stranka pa ima možnost tudi tekom trajanja pravdnega postopka na podlagi zatrjevanih dejstev in predlaganih dokazov kadarkoli predlagati primerno začasno odredbo za zavarovanje svoje nedenarne terjatve ali pa predlagati zavarovanje po ZZK-1.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo
Sodna pošta, sploh če je v njej tožba s pozivom na pravočasen odgovor, je tako pomembna pošta, da je tožena stranka ne bi smela odložiti kjerkoli, še najmanj na mesto, kamor je očitno odlagala tudi druge kuverte. Odložiti bi jo morala na posebno mesto, ravno zato, da ne bi prišlo do založitve, če že ni poskrbela, da bi prišla do zakonitega zastopnika. Torej je sama zakrivila, da je prišlo do odtujitve pošte.