preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu - odreditev strokovnega pregleda - odklon strokovnega pregleda - konkludentno ravnanje - zapustitev kraja - seznanitev z rezultatom alkotesta
Obdolženec je sicer po nekajkratnih neuspešnih poskusih v enem naslednjih poskusov pravilno opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom Dräger in da je indikator ob tem pokazal rezultat 0,51 mg/l.
Vendar mu strokovni pregled ni mogel biti odrejen, ker je obdolženec kraj dogodka predčasno zapustil.
Ker je bil vpis določenih podatkov opravljen po obdolženčevi zapustitvi kraja, obdolžencu sploh ni bila ponujena možnost izraziti svoje (ne)strinjanje z rezultatom, ki ga je pokazal alkotest, posledično pa mu tudi zaradi takšnega poslovanja ni mogel biti odrejen še strokovni pregled.
izvedenec finančne stroke – dokumentacija pridobljena s strani izvedenca - pravočasnost navedb in dokazov – pisno mnenje izvedenca finančne stroke – pripombe na izvedensko mnenje – vpogled v listine
Dokumentacije, katero je izvedenec za izdelavo izvedenskega mnenja pridobil sam (bančni izpiski prometa družbe), izvedencu ni bilo potrebno predložiti toženi stranki, ker na izdelano izvedensko mnenje ni bilo upoštevnih pripomb, niti toženec v tej svoji zahtevi ni pojasnil, zakaj teh dokumentov ni mogel pridobiti sam.
napotitev na pravdo – nevložitev tožbe – ugotovitev obsega zapuščine
Ker tožbe dedič ni vložil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je v ponovljenem postopku ugotovilo, da v zapuščino po pokojni sodi le premoženje, glede katerega je to nesporno. Za vse ostalo, kar dedič misli, da mu gre, pa bo moral vložiti ustrezno tožbo. O civilnopravnih razmerjih se namreč lahko odloča le, če prizadeti vloži ustrezno tožbo v pravdnem postopku ali predlog v nepravdnem postopku; po uradni dolžnosti se postopki vodijo le, če je to posebej predpisano z zakonom.
SPZ člen 49, 70, 70/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 46, 46/1, 128.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - delitev solastnine - civilna delitev - cenitev nepremičnine
Na podlagi zemljiškoknjižnega stanja sta vknjižena kot solastnika (vsak do 1/2) obravnavane nepremičnine predlagatelj in MOM. Nasprotna udeleženka ni vpisana v zemljiško knjigo, prav tako pa v zemljiško knjigo ni vpisan njen pravni prednik.
Predmetna nepremičnina se zato ne more deliti med predlagateljem in nasprotno udeleženko.
OZ člen 336, 336/1, 364. ZIZ člen 29, 239, 272, 272/1.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pasivnost upnika – pripoznava dolga – narok v postopku za izdajo začasne odredbe – neobligatorni narok
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. V primeru, ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, pa je ta pasiven, zastaranje prične teči po poteku primernega roka, v katerem bi upnik lahko oziroma moral opraviti dejanje.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0076305
ZPP člen 2, 2/1. SPZ člen 37, 66, 66/1.
solastnina – uporabnina – uporaba solastne nepremičnine – višina prikrajšanja
Za utemeljitev zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve ne zadošča golo dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja. Primarno je lastnikovo (solastnikovo) upravičenje imeti stvar v posesti in jo (so)uporabljati ustrezno svojemu (so)lastniškemu deležu ter z njo razpolagati (37. in 66. člen SPZ). Uporabnina je namreč šele posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo tožnik lahko izbral kot eno od dveh možnosti. Do uporabnine pa ni upravičen niti tisti, ki v svoje prikrajšanje privoli. Tožnica se uporabi svojega prostora ni niti odrekla, niti ni kako drugače privolila v svoje prikrajšanje. Uporabo ji je s svojim ravnanjem onemogočila tožena stranka.
neobrazložen odgovor na tožbo – zamudna sodba – odškodninska odgovornost
Iz tožnikovega odgovora ne izhaja, da bi tožbenemu zahtevku nasprotoval, saj v njem ne navaja prav ničesar, kar bi se tikalo zahtevka, zato ga je treba šteti za neobrazloženega.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10, 496. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 1, 2, 3, 81, 81/1, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – sposobnost biti stranka – prenehanje pravdne stranke – prenehanje pravne osebe – družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra po 17. 11. 2011
Če pravdna stranka preneha obstajati in nima pravnih naslednikov, pravde ni. Ni namreč temeljne procesne predpostavke, t. j. spora (tega brez nasprotujočih si strank ni). Rešitev take zagate v postopku daje ZPP v 1. in 5. odstavku 81. člena ZPP z določbami, da sodišče v takem primeru razveljavi s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; in če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – premoženjskopravni zahtevek – kavzalno merilo – izvršitelj
Tožena stranka je izvršitelj. Službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po ZIZ, kot samostojno zasebno dejavnost (2. odstavek 280. člena ZIZ). Ne gre za osebe iz 2. odstavka 481. člena ZPP, za katere bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor iz 482. člena ZPP ali 483. člena ZPP, pa tudi ne za kakšnega od drugih sporov iz 2. odstavka 32. člena ZPP, za katere so ne glede na vrednost spora pristojna okrožna sodišča. Zato se stvarna pristojnost določi le po vrednosti spornega predmeta. Ker ta ne presega 20.000,00 EUR, je podana stvarna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
OZ člen 619, 635, 635/1, 635/2, 637, 637/1, 637/2, 639, 639/3.
nepravilna izpolnitev – napake izvršenega dela – odgovornost za napake – pravica zahtevati odpravo napak – pravica do znižanja plačila – trditveno breme
Tudi če bi šteli, da je s svojimi navedbami tožena stranka uveljavljala ugovor znižanja plačila, ni postavila trditve, za koliko znižuje plačilo. Naročnik je tisti, ki je upravičen znižati plačilo, kar pomeni, da mora sporočiti podjemniku oziroma v pravdi zatrjevati, za koliko konkretno znižuje plačilo.
tožba za varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika zoper solastnika – solastnina
Sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da solastnik zoper solastnika nima pravice do pravnega varstva po 100. členu SPZ, če med njima ni sporazuma niti ni bila izdana pravnomočna odločba o načinu uporabe solastne stvari. Lastninskopravno varstvo bi mu bilo mogoče odreči le takrat, ko bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
zastaranje terjatve – pomanjkljiva trditvena podlaga – poziv sodišča stranki na dopolnitev navedb – nekonkretizirana pritožba
Ker odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka zaradi pomanjkljive trditvene podlage in nekonkretizacije vtoževane škode pritožba opredeljeno ne izpodbija, je pritožbeno sodišče na takšno odločitev v izpodbijani sodbi vezano, posledično čemur je že to razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
Dokazno breme, da v času nezgode ni bil pod vplivom alkohola, je na tožniku. V ta namen je tožnik predlagal in je sodišče zaslišalo priče, ki so bile z njim spornega dne v stiku. Priče so sicer povedale, da so bile v stiku s tožnikom, nekatere pred, druge po nezgodi, in da tožnik ni bil pod vplivom alkohola. Na podlagi izpovedi prič in drugih dokazov pa je sodišče prišlo do drugačnega zaključka. Ugotovilo je, da so bile priče v glavnem tožnikovi prijatelji in znanci in so imeli interes, da ugodijo tožniku. Nihče od zaslišanih ni bil s tožnikom ves čas od jutra do nezgode, tako ni mogel vedeti, kaj je ta v času, ko ni bil z njim zaužil. Kot najpomembnejše pa je dejstvo, da ljudje nismo usposobljeni za ocenjevanje psihofizičnih sposobnosti človeka. Alkoholiziranost se navzven pri različnih ljudeh kaže različno. Brez meritev, zlasti če gre za mejne primere, človekova ocena, ki osebo samo vidi, ni dokaz, na katerega bi sodišče lahko oprlo svojo odločitev. Edini primerni dokaz bi bil z aparaturami izmerjena prisotnost alkohola v izdihanem zraku ali v krvi. Prav tak način dokazovanja je tožnik preprečil s tem, ker nezgode ni prijavil.
solastnina – delitev solastnine – navidezna solastnina – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – delitev solastnine – pogodba o delitvi stavbe na posamezne dele
Ključno vprašanje je, ali je predmet delitve solastnina (razdeljena pravica na nerazdeljeni stanovanjski stavbi), kot trdi predlagateljica, ali navidezna solastnina kot oblika dejanske etažne lastnine (v naravi dejansko in pravno razdeljena stavba na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa tako ob njenem nastanku kot ob nadaljnjem pravnem prometu izvedena z vpisom solastninskih idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov), kot je trdila nasprotna udeleženka in ugotovilo sodišče prve stopnje. Kljub stališču tukajšnjega sodišča v odločbi z dne 19.9.2012, na katero se opira pritožba, da etažna lastnina v obravnavanem primeru še ni bila vzpostavljena, pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni, presoji in razlogom sodišča prve stopnje, da gre za navidezno solastnino.
ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/1, 155/1-8. ZVZelP člen 108, 108/1, 108/1-5.
varnost železniškega prometa - prekoračitev hitrosti vožnje določene z voznim redom - dokazanost prekrška - neobrazloženost sodbe
Razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe, in sicer da iz izpodbijane odločbe o prekršku, niti iz ostalega grdiva ne izhaja, na kakšen način so bila v hitrem postopku ugotovljena odločilna dejstva in na podlagi katerih dokazov je sploh bilo ugotovljeno, da naj bi storilec na spornem odseku prekoračil z voznim redom predpisano hitrost vožnje, so brez dvoma pomanjkljivi, zlasti ker sodišče v svojih razlogih celo ugotavlja, da dokazov v spisovnem gradivu ni in da se zato do njih ni moglo ustrezno opredeliti, kar pa ne drži. Že iz odločbe prekrškovnega organa izhaja ključni očitek storilcu, da ni, kar zadeva upoštevanje regularne hitrosti vožnje vlaka, uporabljal dejanskega voznega reda.
preslepitev - elementi kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - poslovna goljufija
Ker namen porabe sredstev, pridobljenih s storitvijo kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 234.a člena KZ, ni zakonski znak tega kaznivega dejanja, odsotnost razlogov o tej okoliščini ne predstavlja kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Element preslepitve je vedenje, da druga stran sklepa pogodbo v prepričanju da bo ta izpolnjena, medtem ko storilec ve, da ne bo. Drugi element je hotenje, storilec preslepi drugo stranko tako, da ta v zmoti, da gre za pravni resen posel, sklene pogodbo in izpolni svojo obveznost. Da bi obtoženca lahko spoznalo za krivega očitanega mu nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotoviti, da je obtoženec direktorja oškodovane banke spravil v zmoto, da bosta kredita vrnjena v določenem roku, zaradi česar je sklenil predmetni kratkoročni kreditni pogodbi z obtožencem in odredil izplačilo denarja in da ga je spravil v zmoto tudi, ko je z obtožencem sklenil še v izreku prvostopenjske sodbe navedena aneksa k predmetnima pogodbama, s katerimi so bili podaljšani roki za vračilo kreditov.
Ker je obtoženčev prihodek v letu 2002 znašal dobrih 47,000.000,00 SIT, njegov dobiček po odbitku vseh stroškov dobrih 3,500.000,00 SIT, banka pa mu je v letu 2003 odobrila 44,000.000,00 SIT kredita, je nemogoče, da bi lahko na osnovi bilanc predvidevala, da bo lahko ta kredit vrnil.
začasna odredba – začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – stiki
Ob nerazčiščenem položaju, kot izhaja iz izvedenih dokazov, po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za primer, ki bi narekoval omejitev pravice do stika mladoletnega otroka, kot se je izvrševal na podlagi omenjenega dogovora, že pred končno odločitvijo v zadevi, še posebej ne na predlagani način oziroma z izvrševanjem stikov pod nadzorom tretje osebe na Centru za socialno delo. Tudi ob izkazani verjetnosti obstoja v predlogu zatrjevanih dejanskih okoliščin, ki so za mld. otroka nedvomno ogrožujoče, bi bila mogoča takšna ureditev stikov nasprotnega udeleženca s hčerko, da bi se bilo moč navedenim okoliščinam izogniti (npr. ureditev stikov na bližnjem igrišču in brez nadzora tretje osebe).