razmerja med starši in otroki – pravice in dolžnosti staršev ter otrok – dolžnost preživljanja – potrebe otrok – sposobnosti in zmožnosti staršev – aktivna legitimacija za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino – zakoniti zastopnik – polnoletni otrok
Po polnoletnosti mati ne zastopa več hčere kot zakonita zastopnica in preživnine zanjo ne more utemeljeno zahtevati. Aktivno legitimiran za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino po polnoletnosti je otrok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0083669
ZKZ člen 20, 21, 22, 23, 24. OZ člen 86, 90, 90/2.
prodaja kmetijskega zemljišča – objava ponudbe – predkupni upravičenci – odobritev pravnega posla s strani upravne enote – sklenitev pogodbe – ničnost pogodbe – konvalidacija
Promet s kmetijskimi zemljišči je dopusten le po postopku in na način, kot je določeno z ZKZ. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da te opustitve ni mogoče sanirati naknadno, temveč je treba postopek izvesti pred samo prodajo nepremičnine določeni osebi. V obravnavanem primeru sta tožeča stranka in pravna prednica tožencev soglašali s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino (s statusom kmetijskega zemljišča) brez izvedbe zakonsko predvidenega postopka prodaje kmetijskega zemljišča pri upravni enoti. Sklenili sta kupoprodajno pogodbo in ne le predpogodbe. Upravni organ ne more odobriti tako sklenjene kupoprodajne pogodbe. Odobri se namreč lahko le pogodba, ki je bila sklenjena s pravočasno podano izjavo o sprejemu javno objavljene ponudbe. Zakonsko predvidenega postopka prodaje kmetijskega zemljišča pri upravni enoti ni mogoče pomakniti v popogodbeno fazo.
materialno procesno vodstvo - prekluzija - dopolnitev dokaznega postopka - delno plačilo terjatve
Instituta materialno procesnega vodstva in prekluzij pri navajanju dejstev in dokazov je treba uravnotežiti. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali bo dalo prednost načelu koncentracije in pospešitve postopka ali načelu zagotavljanja materialnopravno pravilne sodbe. Do prekluzije pride le, če je sodišče na ustrezen, dovolj konkreten način stranki pozvalo, da se izrečeta o odločilnih dejstvih in dokazih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO JAVNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL0076350
ZPP člen 13.
določitev državne meje s strani arbitražnega sodišča kot predhodno vprašanje – pristojnost za sojenje
Tako Republika Slovenija kot Republika Hrvaška menita, da sporne nepremičnine ležijo na njunem območju. Državi sta določitev meje (v naravi) z arbitražnim sporazumom med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške prepustili arbitražnemu sodišču, katerega namen je mejo konkretizirati na ravni mednarodnega prava. Odločba arbitražnega sodišča bo dokončno in zavezujoče določila meje (v naravi), tudi na v tej zadevi spornem območju. To pa pomeni, da je odločitev o pristojnosti za sojenje v tej zadevi odvisna od predhodnega vprašanja - določitve meje s strani arbitražnega sodišča.
izločitve iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – prispevek dediča k ohranitvi zapustnikovega premoženja – povečanje vrednosti premoženja zapustnika na nepremičnini, ki je kasneje podarjena dediču
Zapustnik je tožniku in njegovi ženi podaril nepremičnino, v katero je tožnik vlagal svoje delo in na ta način povečeval vrednost nepremičnine, ki je bila takrat še del premoženja zapustnika. Če se je na ta način povečala vrednost zapustnikovega premoženja, je treba navedeni prispevek tožnika upoštevati pri ostalem premoženju, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti. Prispevek tožnika v času, ko je bila nepremičnina še last zapustnika, predstavlja namreč premoženje, ki po 1. odstavku 32. člena ZD pripada tožniku ob smrti zapustnika in se navedeni del na podlagi 2. odstavka 32. člena ZD ne vračunava dediču v njegov dedni delež in se tudi ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža.
Toženca kot nujna dediča uveljavljata nujna deleža, vrednost darila pa se v zapuščinskem postopku ugotavlja na podlagi 52. člena ZD, kar pomeni, da bo vrednost podarjene nepremičnine ocenjena po vrednosti na dan zapustnikove smrti in po stanju ob darilni pogodbi, zato je treba tudi ta prispevek tožnika k povečanju premoženja zapustnika na nepremičnini, ki je bila kasneje podarjena tožniku in njegovi ženi, upoštevati pri odločanju o izločitvi dela premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti. Gre namreč za premoženje, ki pripada tožniku, ki je imel možnost zahtevati vračilo že za časa zapustnikovega življenja s povračilnim zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve, podobno upravičenje pa pripada tožniku tudi na podlagi 32. člena ZD.
Izmed možnih razlag o tem, kdaj prične teči zastaranje kondikcijskega zahtevka iz nične pogodbe, je sodišče izbralo razlago, ki ta trenutek veže na skrbno ravnanje stranke, ki so ji znane ali bi ji morale biti znane okoliščine, na podlagi katerih se lahko izreče sankcija ničnosti pravnega posla.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – premoženjskopravni zahtevek – kavzalno merilo – izvršitelj
Tožena stranka je izvršitelj. Službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po ZIZ, kot samostojno zasebno dejavnost (2. odstavek 280. člena ZIZ). Ne gre za osebe iz 2. odstavka 481. člena ZPP, za katere bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor iz 482. člena ZPP ali 483. člena ZPP, pa tudi ne za kakšnega od drugih sporov iz 2. odstavka 32. člena ZPP, za katere so ne glede na vrednost spora pristojna okrožna sodišča. Zato se stvarna pristojnost določi le po vrednosti spornega predmeta. Ker ta ne presega 20.000,00 EUR, je podana stvarna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
začasna odredba – začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – stiki
Ob nerazčiščenem položaju, kot izhaja iz izvedenih dokazov, po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za primer, ki bi narekoval omejitev pravice do stika mladoletnega otroka, kot se je izvrševal na podlagi omenjenega dogovora, že pred končno odločitvijo v zadevi, še posebej ne na predlagani način oziroma z izvrševanjem stikov pod nadzorom tretje osebe na Centru za socialno delo. Tudi ob izkazani verjetnosti obstoja v predlogu zatrjevanih dejanskih okoliščin, ki so za mld. otroka nedvomno ogrožujoče, bi bila mogoča takšna ureditev stikov nasprotnega udeleženca s hčerko, da bi se bilo moč navedenim okoliščinam izogniti (npr. ureditev stikov na bližnjem igrišču in brez nadzora tretje osebe).
OZ člen 619, 635, 635/1, 635/2, 637, 637/1, 637/2, 639, 639/3.
nepravilna izpolnitev – napake izvršenega dela – odgovornost za napake – pravica zahtevati odpravo napak – pravica do znižanja plačila – trditveno breme
Tudi če bi šteli, da je s svojimi navedbami tožena stranka uveljavljala ugovor znižanja plačila, ni postavila trditve, za koliko znižuje plačilo. Naročnik je tisti, ki je upravičen znižati plačilo, kar pomeni, da mora sporočiti podjemniku oziroma v pravdi zatrjevati, za koliko konkretno znižuje plačilo.
OZ člen 336, 336/1, 364. ZIZ člen 29, 239, 272, 272/1.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – dospelost terjatve – aktivnost upnika – pasivnost upnika – pripoznava dolga – narok v postopku za izdajo začasne odredbe – neobligatorni narok
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. V primeru, ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, pa je ta pasiven, zastaranje prične teči po poteku primernega roka, v katerem bi upnik lahko oziroma moral opraviti dejanje.
Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/1, 4/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/3. SPZ člen 274, 274/2. ZDPra člen 16, 16/1. ZIZ člen 38, 38/5, 239, 243.
stroški - sklep o zavarovanju - nagrada za sestavo predloga za zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - stroški postopka zavarovanja - stroški zastopanja Državnega pravobranilstva - zmotna uporaba materialnega prava - razlaga Odvetniške tarife - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - potrebnost stroškov
Nagrada za sestavo predloga za zavarovanje s hipoteko se odmeri po 3. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife.
preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu - odreditev strokovnega pregleda - odklon strokovnega pregleda - konkludentno ravnanje - zapustitev kraja - seznanitev z rezultatom alkotesta
Obdolženec je sicer po nekajkratnih neuspešnih poskusih v enem naslednjih poskusov pravilno opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom Dräger in da je indikator ob tem pokazal rezultat 0,51 mg/l.
Vendar mu strokovni pregled ni mogel biti odrejen, ker je obdolženec kraj dogodka predčasno zapustil.
Ker je bil vpis določenih podatkov opravljen po obdolženčevi zapustitvi kraja, obdolžencu sploh ni bila ponujena možnost izraziti svoje (ne)strinjanje z rezultatom, ki ga je pokazal alkotest, posledično pa mu tudi zaradi takšnega poslovanja ni mogel biti odrejen še strokovni pregled.
izvedenec finančne stroke – dokumentacija pridobljena s strani izvedenca - pravočasnost navedb in dokazov – pisno mnenje izvedenca finančne stroke – pripombe na izvedensko mnenje – vpogled v listine
Dokumentacije, katero je izvedenec za izdelavo izvedenskega mnenja pridobil sam (bančni izpiski prometa družbe), izvedencu ni bilo potrebno predložiti toženi stranki, ker na izdelano izvedensko mnenje ni bilo upoštevnih pripomb, niti toženec v tej svoji zahtevi ni pojasnil, zakaj teh dokumentov ni mogel pridobiti sam.
tožba za varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika zoper solastnika – solastnina
Sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da solastnik zoper solastnika nima pravice do pravnega varstva po 100. členu SPZ, če med njima ni sporazuma niti ni bila izdana pravnomočna odločba o načinu uporabe solastne stvari. Lastninskopravno varstvo bi mu bilo mogoče odreči le takrat, ko bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
dokaz – nov dokaz – dodatno zaslišanje stranke – pravočasno predlaganje dokazov – motenje posesti
Ker pri predlogu za dodatno zaslišanje stranke ne gre za nov dokaz, tak predlog ni vezan na rok, ki ga določa 286. člen ZPP. V kolikor je predlog za zaslišanje stranke pravočasno predlagan, lahko stranka predlog, da se stranka še dodatno zasliši, da ves čas postopka.
Predmetne imisije so namreč nedvomno presegale običajne količine prahu, ki so jih sicer dolžni trpeti ljudje, ki živijo ob prometnicah oziroma imisije, ki običajno nastajajo ob podobnih gradbenih delih.
ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/1, 155/1-8. ZVZelP člen 108, 108/1, 108/1-5.
varnost železniškega prometa - prekoračitev hitrosti vožnje določene z voznim redom - dokazanost prekrška - neobrazloženost sodbe
Razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe, in sicer da iz izpodbijane odločbe o prekršku, niti iz ostalega grdiva ne izhaja, na kakšen način so bila v hitrem postopku ugotovljena odločilna dejstva in na podlagi katerih dokazov je sploh bilo ugotovljeno, da naj bi storilec na spornem odseku prekoračil z voznim redom predpisano hitrost vožnje, so brez dvoma pomanjkljivi, zlasti ker sodišče v svojih razlogih celo ugotavlja, da dokazov v spisovnem gradivu ni in da se zato do njih ni moglo ustrezno opredeliti, kar pa ne drži. Že iz odločbe prekrškovnega organa izhaja ključni očitek storilcu, da ni, kar zadeva upoštevanje regularne hitrosti vožnje vlaka, uporabljal dejanskega voznega reda.
solastnina – delitev solastnine – navidezna solastnina – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – delitev solastnine – pogodba o delitvi stavbe na posamezne dele
Ključno vprašanje je, ali je predmet delitve solastnina (razdeljena pravica na nerazdeljeni stanovanjski stavbi), kot trdi predlagateljica, ali navidezna solastnina kot oblika dejanske etažne lastnine (v naravi dejansko in pravno razdeljena stavba na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa tako ob njenem nastanku kot ob nadaljnjem pravnem prometu izvedena z vpisom solastninskih idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov), kot je trdila nasprotna udeleženka in ugotovilo sodišče prve stopnje. Kljub stališču tukajšnjega sodišča v odločbi z dne 19.9.2012, na katero se opira pritožba, da etažna lastnina v obravnavanem primeru še ni bila vzpostavljena, pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni, presoji in razlogom sodišča prve stopnje, da gre za navidezno solastnino.
odškodninski zahtevek – zastaranje – subjektivni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Tožniku so bile vse okoliščine, potrebne za postavitev odškodninskega zahtevka, znane ob rušitvi spornega objekta. Tožbeni zahtevek je zastaran, ker je tožba vložena po izteku triletnega (subjektivnega) zastaralnega roka.