ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - temeljna jamstva poštenega postopka - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov - relativna bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena - storilec prekrška - voznik v cestnem prometu
Storilec prekrška je torej voznik v cestnem prometu in ni potrebno, da je ta istočasno tudi udeleženec v prometni nesreči, kot to smiselno izhaja iz pretežnega dela pritožbenih navedb pritožnika, s katerimi se ta poskuša razbremeniti odgovornosti za storitev navedenega prekrška. Zato je za vprašanje, ali je obdolženi storil prekršek naveden pod točko A izreka izpodbijane sodbe in ali je zanj odgovoren, nebistveno ali je obdolženec kot voznik bil udeležen v prometni nesreči.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10, 496. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 1, 2, 3, 81, 81/1, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – sposobnost biti stranka – prenehanje pravdne stranke – prenehanje pravne osebe – družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra po 17. 11. 2011
Če pravdna stranka preneha obstajati in nima pravnih naslednikov, pravde ni. Ni namreč temeljne procesne predpostavke, t. j. spora (tega brez nasprotujočih si strank ni). Rešitev take zagate v postopku daje ZPP v 1. in 5. odstavku 81. člena ZPP z določbami, da sodišče v takem primeru razveljavi s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; in če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo.
napotitev na pravdo – nevložitev tožbe – ugotovitev obsega zapuščine
Ker tožbe dedič ni vložil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je v ponovljenem postopku ugotovilo, da v zapuščino po pokojni sodi le premoženje, glede katerega je to nesporno. Za vse ostalo, kar dedič misli, da mu gre, pa bo moral vložiti ustrezno tožbo. O civilnopravnih razmerjih se namreč lahko odloča le, če prizadeti vloži ustrezno tožbo v pravdnem postopku ali predlog v nepravdnem postopku; po uradni dolžnosti se postopki vodijo le, če je to posebej predpisano z zakonom.
SPZ člen 49, 70, 70/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 46, 46/1, 128.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - delitev solastnine - civilna delitev - cenitev nepremičnine
Na podlagi zemljiškoknjižnega stanja sta vknjižena kot solastnika (vsak do 1/2) obravnavane nepremičnine predlagatelj in MOM. Nasprotna udeleženka ni vpisana v zemljiško knjigo, prav tako pa v zemljiško knjigo ni vpisan njen pravni prednik.
Predmetna nepremičnina se zato ne more deliti med predlagateljem in nasprotno udeleženko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0076367
EKČP člen 8. OZ člen 133.
prekomerne imisije - hrup - krajevno običajna meja imisij - odškodninska odgovornost države
Vsakič je treba najti pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti. Kajti sodobno življenje je obdano z nevšečnostmi.
Prometni hrup ob tožnikovi hiši ne presega krajevno običajnega. Vsekakor je moteč, kolikor ga je, vendar to sodi k temu, da tožnikova hiša stoji ob cesti. Da bi bila posebej prekomerno, nadobičajno obremenjena glede na tip, vrsto oziroma razred ceste, ni prepričljivo utemeljeno.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066179
URS člen 22, 34. EKČP člen 6, 6/1. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 41, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave - predlog za izvršbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - pravni pouk - menični spor - oznaka verodostojne listine - oznaka zahtevka - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi in priloženega predloga za izvršbo ni prejel informacije o roku za vložitev ugovora na jasen in nedvoumen način, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno upoštevalo kot pravočasen.
materialno procesno vodstvo - prekluzija - dopolnitev dokaznega postopka - delno plačilo terjatve
Instituta materialno procesnega vodstva in prekluzij pri navajanju dejstev in dokazov je treba uravnotežiti. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali bo dalo prednost načelu koncentracije in pospešitve postopka ali načelu zagotavljanja materialnopravno pravilne sodbe. Do prekluzije pride le, če je sodišče na ustrezen, dovolj konkreten način stranki pozvalo, da se izrečeta o odločilnih dejstvih in dokazih.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4. ZBPP člen 11, 11/2, 44, 46, 46/3. ZEN člen 20. ZPP člen 212, 213, 286b.
sodna določitev meje - potek meje v naravi - kriteriji za ureditev sporne meje - močnejša pravica - izpodbojna domneva o obstoju močnejše pravice - zadnja mirna posest - pravična ocena - razporeditev tditvenega in dokaznega bremena - plačilo predujma za stroške izvedencev - predlog za brezplačno pravno pomoč
Materialnopravni kriteriji za urejanje meje v sodnem postopku izhajajo iz 77. člena SPZ, ki hkrati vzpostavlja hierarhijo metod odločanja, ki jih je pri tem mogoče uporabi. Teh kriterijev sodišče zato ne more uporabiti v poljubnem vrstnem redu, temveč si mora prizadevati, da mejni spor reši najprej na podlagi močnejše pravice in le subsidiarno, če pogoji za odločanje na tej osnovi niso podani, mejo uredi na podlagi zadnje mirne posesti. Šele kadar se tudi zadnja mirna posest ne da ugotoviti, pride v poštev razdelitev sporne mejne površine po pravični oceni.
Skladno z drugim odstavkom 77. člena SPZ se močnejša pravica sicer domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku ozirom skladno z določili sedaj veljavnega ZEN šteje za urejeno mejo (20. člen ZEN), s čemer je vzpostavljena izpodbojna domneva, ki jo zainteresirani udeleženec lahko izpodbija in močnejšo pravico dokazuje tudi drugače. Ker takšna zakonska dikcija razporeja zgolj trditveno in dokazno breme, zgolj dejstvo, da takšna domneva v obravnavanem primeru ni vzpostavljena, sicer ne predstavlja ovire za ureditev meje na osnovi močnejše pravice, vendar pa je trditveno in dokazno breme v tem primeru na stranki, ki se nanjo sklicuje.
prometna nesreča – prilagoditev vožnje razmeram na cesti – eventualna maksima – pravočasnost trditev – povrnitev nepremoženjske škode – lahek primer – nateg vratnih mišic – predhodne degenerativne spremembe – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah
Za nesrečo je odgovoren izključno zavarovanec toženke, saj vožnje ni prilagodil trenutnim razmeram na cesti (prehitevanje peške s tovornim vozilom v strnjenem naselju in ozki cesti) oziroma ni počakal, da bi tožnik, ki je že bil na svojem voznem pasu, odpeljal mimo.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – premoženjskopravni zahtevek – kavzalno merilo – izvršitelj
Tožena stranka je izvršitelj. Službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po ZIZ, kot samostojno zasebno dejavnost (2. odstavek 280. člena ZIZ). Ne gre za osebe iz 2. odstavka 481. člena ZPP, za katere bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor iz 482. člena ZPP ali 483. člena ZPP, pa tudi ne za kakšnega od drugih sporov iz 2. odstavka 32. člena ZPP, za katere so ne glede na vrednost spora pristojna okrožna sodišča. Zato se stvarna pristojnost določi le po vrednosti spornega predmeta. Ker ta ne presega 20.000,00 EUR, je podana stvarna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
preslepitev - elementi kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - poslovna goljufija
Ker namen porabe sredstev, pridobljenih s storitvijo kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 234.a člena KZ, ni zakonski znak tega kaznivega dejanja, odsotnost razlogov o tej okoliščini ne predstavlja kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Element preslepitve je vedenje, da druga stran sklepa pogodbo v prepričanju da bo ta izpolnjena, medtem ko storilec ve, da ne bo. Drugi element je hotenje, storilec preslepi drugo stranko tako, da ta v zmoti, da gre za pravni resen posel, sklene pogodbo in izpolni svojo obveznost. Da bi obtoženca lahko spoznalo za krivega očitanega mu nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotoviti, da je obtoženec direktorja oškodovane banke spravil v zmoto, da bosta kredita vrnjena v določenem roku, zaradi česar je sklenil predmetni kratkoročni kreditni pogodbi z obtožencem in odredil izplačilo denarja in da ga je spravil v zmoto tudi, ko je z obtožencem sklenil še v izreku prvostopenjske sodbe navedena aneksa k predmetnima pogodbama, s katerimi so bili podaljšani roki za vračilo kreditov.
Ker je obtoženčev prihodek v letu 2002 znašal dobrih 47,000.000,00 SIT, njegov dobiček po odbitku vseh stroškov dobrih 3,500.000,00 SIT, banka pa mu je v letu 2003 odobrila 44,000.000,00 SIT kredita, je nemogoče, da bi lahko na osnovi bilanc predvidevala, da bo lahko ta kredit vrnil.
povrnitev škode - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - razpravno načelo - trditveno breme - nova dejstva - prekluzija - izvedensko mnenje
Substanciranje škode je odvisno od oškodovančevih tožbenih navedb, torej od njegove subjektivne ocene intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin, ki jih sodišče v dokaznem postopku preizkusi in objektivizira ob pomoči izvedenca medicinske stroke.
Sodišče je pri obravnavanju vezano na (pravočasne) trditve pravdnih strank.
Dokazno breme, da v času nezgode ni bil pod vplivom alkohola, je na tožniku. V ta namen je tožnik predlagal in je sodišče zaslišalo priče, ki so bile z njim spornega dne v stiku. Priče so sicer povedale, da so bile v stiku s tožnikom, nekatere pred, druge po nezgodi, in da tožnik ni bil pod vplivom alkohola. Na podlagi izpovedi prič in drugih dokazov pa je sodišče prišlo do drugačnega zaključka. Ugotovilo je, da so bile priče v glavnem tožnikovi prijatelji in znanci in so imeli interes, da ugodijo tožniku. Nihče od zaslišanih ni bil s tožnikom ves čas od jutra do nezgode, tako ni mogel vedeti, kaj je ta v času, ko ni bil z njim zaužil. Kot najpomembnejše pa je dejstvo, da ljudje nismo usposobljeni za ocenjevanje psihofizičnih sposobnosti človeka. Alkoholiziranost se navzven pri različnih ljudeh kaže različno. Brez meritev, zlasti če gre za mejne primere, človekova ocena, ki osebo samo vidi, ni dokaz, na katerega bi sodišče lahko oprlo svojo odločitev. Edini primerni dokaz bi bil z aparaturami izmerjena prisotnost alkohola v izdihanem zraku ali v krvi. Prav tak način dokazovanja je tožnik preprečil s tem, ker nezgode ni prijavil.
tožba za varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika zoper solastnika – solastnina
Sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da solastnik zoper solastnika nima pravice do pravnega varstva po 100. členu SPZ, če med njima ni sporazuma niti ni bila izdana pravnomočna odločba o načinu uporabe solastne stvari. Lastninskopravno varstvo bi mu bilo mogoče odreči le takrat, ko bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
Tožena stranka bi ukinitev po temelju že priznane odškodninske rente lahko dosegla le s tožbo, ki je ni vložila. V predmetnem postopku (zaradi zvišanja rente) tožena stranka ne more doseči ponovne presoje upravičenosti do rente po temelju.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004235
ZPrCP člen 12, 13, 101, 101/1, 101/1-3.
postopek o prekršku - zasledovanje - neustavitev na znak policista - izvedba policijskega postopka na dvorišču - odredba za vstop v zaprt prostor
Osnovni namen policistov res ni bil postopek o prekršku, temveč le kontrola udeleženca cestnega prometa. Ker pa obdolženec na znak policijske patrulje ni ustavil, je s tem že storil prekršek, zato je bilo s strani policijske patrulje opravičeno sledenje njegovemu vozilu vse do njegovega doma. Prav tako pa sta policista imela vsa pooblastila tam izvesti postopek, ki je bil zakonit, zanj pa ni bilo nobene potrebe po odredbi sodišča, saj je šlo za dvorišče, ki ni zaprt (ograjen) prostor, dostopen pa je tudi z javne ceste, od koder sta policista obdolženčevemu vozilu sledila. Ker dvorišče v konkretnem primeru ni bilo ograjeno, ne gre za prostor, ki bi ga bilo drugače uvrstiti pod pogojem „stanovanje“ in potrebe po pridobitvi odredbe sodišča.
preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu - odreditev strokovnega pregleda - odklon strokovnega pregleda - konkludentno ravnanje - zapustitev kraja - seznanitev z rezultatom alkotesta
Obdolženec je sicer po nekajkratnih neuspešnih poskusih v enem naslednjih poskusov pravilno opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom Dräger in da je indikator ob tem pokazal rezultat 0,51 mg/l.
Vendar mu strokovni pregled ni mogel biti odrejen, ker je obdolženec kraj dogodka predčasno zapustil.
Ker je bil vpis določenih podatkov opravljen po obdolženčevi zapustitvi kraja, obdolžencu sploh ni bila ponujena možnost izraziti svoje (ne)strinjanje z rezultatom, ki ga je pokazal alkotest, posledično pa mu tudi zaradi takšnega poslovanja ni mogel biti odrejen še strokovni pregled.
izvedenec finančne stroke – dokumentacija pridobljena s strani izvedenca - pravočasnost navedb in dokazov – pisno mnenje izvedenca finančne stroke – pripombe na izvedensko mnenje – vpogled v listine
Dokumentacije, katero je izvedenec za izdelavo izvedenskega mnenja pridobil sam (bančni izpiski prometa družbe), izvedencu ni bilo potrebno predložiti toženi stranki, ker na izdelano izvedensko mnenje ni bilo upoštevnih pripomb, niti toženec v tej svoji zahtevi ni pojasnil, zakaj teh dokumentov ni mogel pridobiti sam.
določitev preživnine nepreskrbljenemu zakoncu – prizadevanje za ponovno zaposlitev – razdružitev postopkov – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zakonski spor
Spor o razvezi zakonske zveze je zakonski spor, spori v zvezi z vzgojo, varstvom in preživljanjem otrok ter v zvezi s stiki z otroki, pa so spori iz razmerij med starši in otroki. Ti spori se obravnavajo po posebnem postopku, urejenem v 27. poglavju ZPP, medtem ko spor o preživnini nepreskrbljenemu zakoncu po 81. a členu ZZZDR ne sodi v kategorijo zakonskih sporov. Zanj tudi ne veljajo posebne določbe, temveč določbe rednega pravdnega postopka, kar je odločilna razlikovalna okoliščina, ki utemeljuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o razdružitvi postopkov.