ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10, 496. ZPUOOD člen 18. ZPP člen 1, 2, 3, 81, 81/1, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – sposobnost biti stranka – prenehanje pravdne stranke – prenehanje pravne osebe – družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra po 17. 11. 2011
Če pravdna stranka preneha obstajati in nima pravnih naslednikov, pravde ni. Ni namreč temeljne procesne predpostavke, t. j. spora (tega brez nasprotujočih si strank ni). Rešitev take zagate v postopku daje ZPP v 1. in 5. odstavku 81. člena ZPP z določbami, da sodišče v takem primeru razveljavi s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; in če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo.
solastnina – delitev solastnine – navidezna solastnina – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – delitev solastnine – pogodba o delitvi stavbe na posamezne dele
Ključno vprašanje je, ali je predmet delitve solastnina (razdeljena pravica na nerazdeljeni stanovanjski stavbi), kot trdi predlagateljica, ali navidezna solastnina kot oblika dejanske etažne lastnine (v naravi dejansko in pravno razdeljena stavba na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa tako ob njenem nastanku kot ob nadaljnjem pravnem prometu izvedena z vpisom solastninskih idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov), kot je trdila nasprotna udeleženka in ugotovilo sodišče prve stopnje. Kljub stališču tukajšnjega sodišča v odločbi z dne 19.9.2012, na katero se opira pritožba, da etažna lastnina v obravnavanem primeru še ni bila vzpostavljena, pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni, presoji in razlogom sodišča prve stopnje, da gre za navidezno solastnino.
odškodninski zahtevek – zastaranje – subjektivni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Tožniku so bile vse okoliščine, potrebne za postavitev odškodninskega zahtevka, znane ob rušitvi spornega objekta. Tožbeni zahtevek je zastaran, ker je tožba vložena po izteku triletnega (subjektivnega) zastaralnega roka.
ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/1, 155/1-8. ZVZelP člen 108, 108/1, 108/1-5.
varnost železniškega prometa - prekoračitev hitrosti vožnje določene z voznim redom - dokazanost prekrška - neobrazloženost sodbe
Razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe, in sicer da iz izpodbijane odločbe o prekršku, niti iz ostalega grdiva ne izhaja, na kakšen način so bila v hitrem postopku ugotovljena odločilna dejstva in na podlagi katerih dokazov je sploh bilo ugotovljeno, da naj bi storilec na spornem odseku prekoračil z voznim redom predpisano hitrost vožnje, so brez dvoma pomanjkljivi, zlasti ker sodišče v svojih razlogih celo ugotavlja, da dokazov v spisovnem gradivu ni in da se zato do njih ni moglo ustrezno opredeliti, kar pa ne drži. Že iz odločbe prekrškovnega organa izhaja ključni očitek storilcu, da ni, kar zadeva upoštevanje regularne hitrosti vožnje vlaka, uporabljal dejanskega voznega reda.
Tožena stranka bi ukinitev po temelju že priznane odškodninske rente lahko dosegla le s tožbo, ki je ni vložila. V predmetnem postopku (zaradi zvišanja rente) tožena stranka ne more doseči ponovne presoje upravičenosti do rente po temelju.
dokaz – nov dokaz – dodatno zaslišanje stranke – pravočasno predlaganje dokazov – motenje posesti
Ker pri predlogu za dodatno zaslišanje stranke ne gre za nov dokaz, tak predlog ni vezan na rok, ki ga določa 286. člen ZPP. V kolikor je predlog za zaslišanje stranke pravočasno predlagan, lahko stranka predlog, da se stranka še dodatno zasliši, da ves čas postopka.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – premoženjskopravni zahtevek – kavzalno merilo – izvršitelj
Tožena stranka je izvršitelj. Službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po ZIZ, kot samostojno zasebno dejavnost (2. odstavek 280. člena ZIZ). Ne gre za osebe iz 2. odstavka 481. člena ZPP, za katere bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor iz 482. člena ZPP ali 483. člena ZPP, pa tudi ne za kakšnega od drugih sporov iz 2. odstavka 32. člena ZPP, za katere so ne glede na vrednost spora pristojna okrožna sodišča. Zato se stvarna pristojnost določi le po vrednosti spornega predmeta. Ker ta ne presega 20.000,00 EUR, je podana stvarna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0076305
ZPP člen 2, 2/1. SPZ člen 37, 66, 66/1.
solastnina – uporabnina – uporaba solastne nepremičnine – višina prikrajšanja
Za utemeljitev zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve ne zadošča golo dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja. Primarno je lastnikovo (solastnikovo) upravičenje imeti stvar v posesti in jo (so)uporabljati ustrezno svojemu (so)lastniškemu deležu ter z njo razpolagati (37. in 66. člen SPZ). Uporabnina je namreč šele posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo tožnik lahko izbral kot eno od dveh možnosti. Do uporabnine pa ni upravičen niti tisti, ki v svoje prikrajšanje privoli. Tožnica se uporabi svojega prostora ni niti odrekla, niti ni kako drugače privolila v svoje prikrajšanje. Uporabo ji je s svojim ravnanjem onemogočila tožena stranka.
ZGD-1 člen 425, 522. Pravilnik o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem člen 42.
štipendija – zaposlitev štipendista – obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije – prenehanje družbe – odgovornost za plačilo obveznosti izbrisane družbe
Družba štipendista ni zaposlila v roku šestdesetih dni po zaključenem izobraževanju, kot se je to zavezala v pogodbi, prav tako pa tudi ne v dodatno postavljenem roku, zato je v skladu z 10. in 11. členom pogodb nastopila njena obveznost povrnitve javnih sredstev za izplačane štipendije v RŠS z obrestmi v skladu z 42. členom Pravilnika o izvajanju enotnih regijskih štipendijskih shem od dneva izplačila štipendije, torej obveznost izplačila revalorizirane vrednosti izplačane štipendije iz javnih sredstev z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Odločitev in odmera stroškov glede na vrednost spornega predmeta v posameznih fazah postopka pride v poštev takrat, ko stroški v zvezi s posameznim delom tožbenega zahtevka nastajajo v posameznih fazah postopka.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče - pravdno sodišče - napotitev na delo - delodajalec
Pritožnik pravilno opozarja, zakaj v konkretnem primeru uporaba določbe točke c 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 ne pride v poštev. Za to, da je moč določenega delodajalca šteti za delodajalca - uporabnika (v smislu omenjene določbe), h kateremu je bil delavec napoten na delo, ne zadostuje le obstoj (kakršnegakoli) dogovora med njim in delavčevim delodajalcem. Izpolnjene morajo biti okoliščine, ki jih je v relevantnem obdobju veljavni ZDR urejal v členih 57 do 62. Pri tem je omenjeni zakon, v 1. odstavku 57. člena jasno opredelil, kdo je delodajalec, ki lahko napoti delavce na delo k drugemu delodajalcu (to je uporabniku). In sicer je to delodajalec, ki lahko v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu. Da bi bile vse te predpostavke v obravnavani zadevi podane, ne le da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne navaja, ampak niti ni razvidno, da bi bilo v postopku s strani pravdnih strank zatrjevano.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0076367
EKČP člen 8. OZ člen 133.
prekomerne imisije - hrup - krajevno običajna meja imisij - odškodninska odgovornost države
Vsakič je treba najti pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti. Kajti sodobno življenje je obdano z nevšečnostmi.
Prometni hrup ob tožnikovi hiši ne presega krajevno običajnega. Vsekakor je moteč, kolikor ga je, vendar to sodi k temu, da tožnikova hiša stoji ob cesti. Da bi bila posebej prekomerno, nadobičajno obremenjena glede na tip, vrsto oziroma razred ceste, ni prepričljivo utemeljeno.
napotitev na pravdo – nevložitev tožbe – ugotovitev obsega zapuščine
Ker tožbe dedič ni vložil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je v ponovljenem postopku ugotovilo, da v zapuščino po pokojni sodi le premoženje, glede katerega je to nesporno. Za vse ostalo, kar dedič misli, da mu gre, pa bo moral vložiti ustrezno tožbo. O civilnopravnih razmerjih se namreč lahko odloča le, če prizadeti vloži ustrezno tožbo v pravdnem postopku ali predlog v nepravdnem postopku; po uradni dolžnosti se postopki vodijo le, če je to posebej predpisano z zakonom.
SPZ člen 49, 70, 70/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 46, 46/1, 128.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - delitev solastnine - civilna delitev - cenitev nepremičnine
Na podlagi zemljiškoknjižnega stanja sta vknjižena kot solastnika (vsak do 1/2) obravnavane nepremičnine predlagatelj in MOM. Nasprotna udeleženka ni vpisana v zemljiško knjigo, prav tako pa v zemljiško knjigo ni vpisan njen pravni prednik.
Predmetna nepremičnina se zato ne more deliti med predlagateljem in nasprotno udeleženko.
materialno procesno vodstvo - prekluzija - dopolnitev dokaznega postopka - delno plačilo terjatve
Instituta materialno procesnega vodstva in prekluzij pri navajanju dejstev in dokazov je treba uravnotežiti. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali bo dalo prednost načelu koncentracije in pospešitve postopka ali načelu zagotavljanja materialnopravno pravilne sodbe. Do prekluzije pride le, če je sodišče na ustrezen, dovolj konkreten način stranki pozvalo, da se izrečeta o odločilnih dejstvih in dokazih.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4. ZBPP člen 11, 11/2, 44, 46, 46/3. ZEN člen 20. ZPP člen 212, 213, 286b.
sodna določitev meje - potek meje v naravi - kriteriji za ureditev sporne meje - močnejša pravica - izpodbojna domneva o obstoju močnejše pravice - zadnja mirna posest - pravična ocena - razporeditev tditvenega in dokaznega bremena - plačilo predujma za stroške izvedencev - predlog za brezplačno pravno pomoč
Materialnopravni kriteriji za urejanje meje v sodnem postopku izhajajo iz 77. člena SPZ, ki hkrati vzpostavlja hierarhijo metod odločanja, ki jih je pri tem mogoče uporabi. Teh kriterijev sodišče zato ne more uporabiti v poljubnem vrstnem redu, temveč si mora prizadevati, da mejni spor reši najprej na podlagi močnejše pravice in le subsidiarno, če pogoji za odločanje na tej osnovi niso podani, mejo uredi na podlagi zadnje mirne posesti. Šele kadar se tudi zadnja mirna posest ne da ugotoviti, pride v poštev razdelitev sporne mejne površine po pravični oceni.
Skladno z drugim odstavkom 77. člena SPZ se močnejša pravica sicer domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku ozirom skladno z določili sedaj veljavnega ZEN šteje za urejeno mejo (20. člen ZEN), s čemer je vzpostavljena izpodbojna domneva, ki jo zainteresirani udeleženec lahko izpodbija in močnejšo pravico dokazuje tudi drugače. Ker takšna zakonska dikcija razporeja zgolj trditveno in dokazno breme, zgolj dejstvo, da takšna domneva v obravnavanem primeru ni vzpostavljena, sicer ne predstavlja ovire za ureditev meje na osnovi močnejše pravice, vendar pa je trditveno in dokazno breme v tem primeru na stranki, ki se nanjo sklicuje.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066179
URS člen 22, 34. EKČP člen 6, 6/1. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 41, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave - predlog za izvršbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - pravni pouk - menični spor - oznaka verodostojne listine - oznaka zahtevka - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi in priloženega predloga za izvršbo ni prejel informacije o roku za vložitev ugovora na jasen in nedvoumen način, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno upoštevalo kot pravočasen.
postopek v sporih majhne vrednosti – rok za pritožbo – pravni pouk – prepozna pritožba – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Rok za pritožbo (tako kot tudi drugi roki) je v postopku v sporih majhne vrednosti zaradi ekonomičnosti postopka krajši kot v rednem postopku. Sodišče je toženca v pravnem pouku sodbe na to jasno opozorilo. Četudi se pritožniku rok za vložitev pritožbe zdi prekratek, višje sodišče ocenjuje, da je nedvomno dovolj dolg in da ne posega v pritožnikovo pravico do sodnega varstva.