prometna nesreča – prilagoditev vožnje razmeram na cesti – eventualna maksima – pravočasnost trditev – povrnitev nepremoženjske škode – lahek primer – nateg vratnih mišic – predhodne degenerativne spremembe – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah
Za nesrečo je odgovoren izključno zavarovanec toženke, saj vožnje ni prilagodil trenutnim razmeram na cesti (prehitevanje peške s tovornim vozilom v strnjenem naselju in ozki cesti) oziroma ni počakal, da bi tožnik, ki je že bil na svojem voznem pasu, odpeljal mimo.
Odločitev in odmera stroškov glede na vrednost spornega predmeta v posameznih fazah postopka pride v poštev takrat, ko stroški v zvezi s posameznim delom tožbenega zahtevka nastajajo v posameznih fazah postopka.
izvršba na nepremičnine - ugovor tretjega - pravica, ki preprečuje izvršbo - lastninska pravica v pričakovanju
Tretja ni kot verjetno izkazala pravice na nepremičnine, ki bi preprečevala izvršbo, ker zatrjuje pridobitev lastninske pravice od osebe, ki ni zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine.
Dokazno breme, da v času nezgode ni bil pod vplivom alkohola, je na tožniku. V ta namen je tožnik predlagal in je sodišče zaslišalo priče, ki so bile z njim spornega dne v stiku. Priče so sicer povedale, da so bile v stiku s tožnikom, nekatere pred, druge po nezgodi, in da tožnik ni bil pod vplivom alkohola. Na podlagi izpovedi prič in drugih dokazov pa je sodišče prišlo do drugačnega zaključka. Ugotovilo je, da so bile priče v glavnem tožnikovi prijatelji in znanci in so imeli interes, da ugodijo tožniku. Nihče od zaslišanih ni bil s tožnikom ves čas od jutra do nezgode, tako ni mogel vedeti, kaj je ta v času, ko ni bil z njim zaužil. Kot najpomembnejše pa je dejstvo, da ljudje nismo usposobljeni za ocenjevanje psihofizičnih sposobnosti človeka. Alkoholiziranost se navzven pri različnih ljudeh kaže različno. Brez meritev, zlasti če gre za mejne primere, človekova ocena, ki osebo samo vidi, ni dokaz, na katerega bi sodišče lahko oprlo svojo odločitev. Edini primerni dokaz bi bil z aparaturami izmerjena prisotnost alkohola v izdihanem zraku ali v krvi. Prav tak način dokazovanja je tožnik preprečil s tem, ker nezgode ni prijavil.
Tožena stranka bi ukinitev po temelju že priznane odškodninske rente lahko dosegla le s tožbo, ki je ni vložila. V predmetnem postopku (zaradi zvišanja rente) tožena stranka ne more doseči ponovne presoje upravičenosti do rente po temelju.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083057
OZ člen 131, 154, 154/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trditveno in dokazno breme – škodni dogodek
Škodni dogodek mora dokazati tožeča stranka. Tožena stranka pa se mora razbremeniti odgovornosti, da za povzročeno škodo ni kriva.
Tožeča stranka ni dokazala škodnega dogodka, saj se poškodbe na njenem vozilu in vozilu tožene stranke ne ujemajo, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Kljub temu, da 154. člen OZ govori o "nesreči premikajočih se motornih vozil", vozilo pa je bilo parkirano, je pravna podlaga 154. člen OZ.
določitev preživnine nepreskrbljenemu zakoncu – prizadevanje za ponovno zaposlitev – razdružitev postopkov – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zakonski spor
Spor o razvezi zakonske zveze je zakonski spor, spori v zvezi z vzgojo, varstvom in preživljanjem otrok ter v zvezi s stiki z otroki, pa so spori iz razmerij med starši in otroki. Ti spori se obravnavajo po posebnem postopku, urejenem v 27. poglavju ZPP, medtem ko spor o preživnini nepreskrbljenemu zakoncu po 81. a členu ZZZDR ne sodi v kategorijo zakonskih sporov. Zanj tudi ne veljajo posebne določbe, temveč določbe rednega pravdnega postopka, kar je odločilna razlikovalna okoliščina, ki utemeljuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o razdružitvi postopkov.
razmerja med starši in otroki - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje kot pravni standard - ponoven vpis v isti letnik - opravičen vzrok ponovnega vpisa
V skladu z ustaljeno sodno prakso redno šolanje ne pomeni rednega vpisa. Taka formulacija bi bila prestroga in preozka. Sodna praksa je sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju iz 1. odstavka 123. člena ZZZDR ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom rednega dijaka. Bistvenega pomena je tudi vzrok ponovnega vpisa. Pri tem je treba presoditi, ali so za zastoj obstojali upravičeni razlogi. Pri razlagi pravnega standarda rednega šolanja je treba upoštevati tako objektivne kot tudi subjektivne okoliščine, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi storilo in glede na zatrjevane ter izkazane psihične in zdravstvene težave toženke zaključilo, da je podan opravičljiv razlog za zastoj pri izobraževanju. Čeprav je toženka sposobna opravljati razna dela, kot je sama zatrdila, to še ne pomeni, da je v takšni meri sposobna opravljati tudi umsko delo in kontinuirano slediti izobraževanju.
rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - zamuda roka
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožba vložena prepozno, ker je tožnica šele s pripravljalno vlogo dne 13. 6. 2014 razširila (spremenila) tožbo na ugotovitev nezakonitosti in odpravo sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS. Tožba, ki jo je tožnica vložila dne 29. 11. 2013, v roku 30 dni od prejema dokončnega sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, je namreč pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, s katerim je komisija zahtevo tožnice za odpravo kršitev zavrnila. Tožba je kljub temu sposobna za vsebinsko obravnavo, saj je tožnica od delodajalca najprej zahtevala odpravo kršitve oziroma izpolnitve obveznosti po 2. odstavku 24. člena ZJU. Tožba je vložena v skladu z določbo 1. odstavka 42. člena ZDSS-1. Ta določa, da mora tožba obsegati navedbo odločbe, zoper katero je vložena, če je tožba vložena zoper odločbo delodajalca, s katero je odločil o pravici in obveznosti iz delovnega razmerja ter, da je tožbi potrebno priložiti odločbo v izvirniku ali overjenem prepisu. Tožnica je oboje storila. Tožbo je zato potrebno obravnavati po vsebini, saj je iz navedb v tožbi razvidno, da se vsebinsko nanaša na izpodbijanje sklepa, s katerim je bila zavrnjena zahteva javnega uslužbenca za varstvo pravic. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
gospodarjenje z vrednostnimi papirji – plačilo protivrednosti za vrednostne papirje
Glede na to, da je tožnikova izjava o nakupu K. derivativov veljavna in da je bil tožnik s strani prvotožene stranke seznanjen z informacijami iz 1. do 3. točke 4. odstavka 241. člena ZTFI, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek za plačilo protivrednosti za vrednostne papirje, ki jih je imel tožnik na računu gospodarjenja pri toženi stranki, saj je za to tožena stranka imela pravno podlago, na katero je opirala svojo pravico, to je zakonito zastavno pravico.
neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – solastnina – zahtevek za plačilo uporabnine – višina uporabnine – povprečna tržna najemnina
Toženca sta v vtoževanem obdobju sporno nepremičnino, katere solastnik je tožnik, uporabljala brez pravnega naslova in brezplačno, zaradi česar sta imela korist, tožnik pa je bil prikrajšan, ker v tem času ni mogel uporabljati svoje polovice nepremičnine niti ni mogel z njo razpolagati. Zato je zahtevek za plačilo uporabnine utemeljen na podlagi 198. člena OZ, po katerem lahko lastnik stvari, ki jo je nekdo drug uporabil v svojo korist, od njega zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Toženčeva korist je namreč v tem, da je brezplačno uporabljal tujo nepremičnino, po sodni praksi pa je nadomestilo za takšno korist (tako imenovana uporabnina) enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
razmerja med starši in otroki - pravice in dolžnosti staršev ter otrok - dolžnost preživljanja - potrebe otrok - sposobnosti in zmožnosti staršev
Pri ugotavljanju stroškov preživljanja gre za oceno stroškov, ki bi jih pravdni stranki morali zagotoviti za preživljanje obeh otrok. Ali sta to tudi dejansko zmožni, je odvisno od njunih dejanskih in potencialnih dohodkov in premoženjskega stanja.
Le tri postavke (stroški, amortizacije vzdrževanja in zavarovanja) lahko predstavljajo osnovo za izračun prikrajšanja oziroma obogatitve. Ker sta oba uporabljala vozilo, nihče pa ne zatrjuje v kakšnem deležu, je obračun stroškov za vsakega do ½ ustrezen.
Kljub pomanjkljivostim v tožbenih trditvah ne more biti dvoma, da je tožnica s tožbo želela primarno doseči možnost uveljavitve zakonitega dednega deleža v celoti, podredno pa uveljavitve nujnega dednega deleža. V takem položaju je bilo najkasneje potem, ko je dokazni postopek pokazal, da so sporna razpolaganja predstavljala darilo (kar pomeni izjalovitev pričakovanja o dosegi zakonitega dednega deleža), sodišče dolžno tožnico opozoriti na deloma napačno oblikovanje tožbenega zahtevka in zahtevati morebiti potrebna dodatna pojasnila v zvezi z relevantnimi dejstvi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004235
ZPrCP člen 12, 13, 101, 101/1, 101/1-3.
postopek o prekršku - zasledovanje - neustavitev na znak policista - izvedba policijskega postopka na dvorišču - odredba za vstop v zaprt prostor
Osnovni namen policistov res ni bil postopek o prekršku, temveč le kontrola udeleženca cestnega prometa. Ker pa obdolženec na znak policijske patrulje ni ustavil, je s tem že storil prekršek, zato je bilo s strani policijske patrulje opravičeno sledenje njegovemu vozilu vse do njegovega doma. Prav tako pa sta policista imela vsa pooblastila tam izvesti postopek, ki je bil zakonit, zanj pa ni bilo nobene potrebe po odredbi sodišča, saj je šlo za dvorišče, ki ni zaprt (ograjen) prostor, dostopen pa je tudi z javne ceste, od koder sta policista obdolženčevemu vozilu sledila. Ker dvorišče v konkretnem primeru ni bilo ograjeno, ne gre za prostor, ki bi ga bilo drugače uvrstiti pod pogojem „stanovanje“ in potrebe po pridobitvi odredbe sodišča.
povrnitev škode - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - razpravno načelo - trditveno breme - nova dejstva - prekluzija - izvedensko mnenje
Substanciranje škode je odvisno od oškodovančevih tožbenih navedb, torej od njegove subjektivne ocene intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin, ki jih sodišče v dokaznem postopku preizkusi in objektivizira ob pomoči izvedenca medicinske stroke.
Sodišče je pri obravnavanju vezano na (pravočasne) trditve pravdnih strank.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076309
ZPP člen 411.
pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – kontradiktornost postopka
Po vloženem ugovoru je bila dolžnost sodišča prve stopnje, da izpelje kontradiktorni postopek. Na ta način sodišče zagotovi podlago za enakopravno izvedbo dokaznega postopka, na podlagi katerega odloči o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, kjer zadošča že verjetnost utemeljenosti zahtevka in za odločitev ni potrebno prepričanje o utemeljenosti zahtevka.
bianco menica - poroštvena obveznost - lastna trasirana menica - ponarejen podpis na menični izjavi - prepoved vnovčenja menic - ponarejene menice - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo
Četudi je ena bianko menica že delno vnovčena, je mogoče izdati začasno odredbo, saj lahko dolžnik glede na menično izjavo iz pooblastila za izpolnitev menice izpolni in vnovči tudi drugo bianko menico.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076354
OZ člen 49, 49/1, 49/2, 837, 842.
vlaganje denarnih sredstev v naložbene sklade – posredniška pogodba – obličnost posredniške pogodbe – protipravnost – seznanitev z listino
Tožnici s toženko nista bili v nikakršnem poslovnem odnosu in nista imeli podlage, da bi jo sprejemali kot posrednico. Ob sklepanju poslov zato nista mogli pričakovati, da bo toženka zanju preverila varnost naložbe in ne moreta naknadno, ko jima je posel prinesel izgubo, odgovornost za preveč tvegano vlaganje prevaliti na toženo stranko.
preslepitev - elementi kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - poslovna goljufija
Ker namen porabe sredstev, pridobljenih s storitvijo kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 234.a člena KZ, ni zakonski znak tega kaznivega dejanja, odsotnost razlogov o tej okoliščini ne predstavlja kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Element preslepitve je vedenje, da druga stran sklepa pogodbo v prepričanju da bo ta izpolnjena, medtem ko storilec ve, da ne bo. Drugi element je hotenje, storilec preslepi drugo stranko tako, da ta v zmoti, da gre za pravni resen posel, sklene pogodbo in izpolni svojo obveznost. Da bi obtoženca lahko spoznalo za krivega očitanega mu nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotoviti, da je obtoženec direktorja oškodovane banke spravil v zmoto, da bosta kredita vrnjena v določenem roku, zaradi česar je sklenil predmetni kratkoročni kreditni pogodbi z obtožencem in odredil izplačilo denarja in da ga je spravil v zmoto tudi, ko je z obtožencem sklenil še v izreku prvostopenjske sodbe navedena aneksa k predmetnima pogodbama, s katerimi so bili podaljšani roki za vračilo kreditov.
Ker je obtoženčev prihodek v letu 2002 znašal dobrih 47,000.000,00 SIT, njegov dobiček po odbitku vseh stroškov dobrih 3,500.000,00 SIT, banka pa mu je v letu 2003 odobrila 44,000.000,00 SIT kredita, je nemogoče, da bi lahko na osnovi bilanc predvidevala, da bo lahko ta kredit vrnil.