ZPP člen 76, 76/1, 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1.
regres za letni dopust - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sposobnost biti stranka - smrt stranke
V primeru, če stranka med postopkom umre, je bistveno, da se sodba glasi na dediče umrle osebe (čeprav morda poimensko še nedoločene, če zapuščinski postopek še ni končan), ne pa na ime umrle osebe (tožene stranke). Ker se izpodbijana sodba glasi na ime osebe, ki je med postopkom umrla, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ima za posledico absolutno ničnost sodbe. Podana pa je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (po tej določbi je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka).
Tožnica ne izpolnjuje z zakonom določenega pogoja in sicer, da ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe (1. in 2. odstavek 27. člena ZPIZ-2). Zato ji ni mogoče priznati pravice do starostne pokojnine.
odločitev sodišča preko postavljenega zahtevka – prisoja zakonskih zamudnih obresti – prekoračitev stranske terjatve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – izdelava nove sodbe
V pravdni teoriji in sodni praksi ni več dvoma, da tudi v takem primeru, ko gre samo za prekoračitev stranske terjatve, pritožbeno sodišče ne more sodbe v izpodbijanem delu spremeniti. Ne gre za zmotno materialno pravno odločitev, ampak za absolutno bistveno kršitev določb ZPP. Če bi pritožbeno sodišče spremenilo sodbo, bi prekoračilo svoja pooblastila ter eno stranko prikrajšalo za pravna sredstva.
Pravni pouk, ki ga je sodišče zapisalo v izpodbijanem sklepu, je napačen, stranka pa z napačnim pravnim poukom ne more pridobiti več pravic, kot ji po zakonu gredo.
prevozna pogodba - izguba pošiljke - omejitev višine odškodnine - škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti - dokazno breme pošiljatelja
Da bi bila tožena stranka, navkljub temu, da ni plačala višjega zneska za zavarovanje vrednosti blaga v primeru izgube, upravičena do plačila odškodnine v višji višini, bi morala v skladu s 29. členom CMR in s petim odstavkom 82. člena ZPPCP-1 izkazati, da je tožeča stranka, kot prevoznik, škodo povzročila namenoma ali zaradi hude malomarnosti. Dokazno breme za krivdo prevoznika je torej na pošiljatelju.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014061
ZPP člen 7. OZ člen 131, 131/1, 149, 153.
odškodninska odgovornost delodajalca - zavarovalnica - navadna sospornika - nezgoda pri delu - vmesna sodba
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo delne vmesne sodbe zgolj zoper prvo toženo stranko (tožničin delodajalec), ker bi obe toženi stranki (delodajalec in zavarovalnica), če bi bila podana odškodninska odgovornost, odgovarjali solidarno. Toženi stranki sta navadna sospornika, saj ju tožnik lahko toži s samostojnima tožbama ali skupno. Zato je lahko tudi odločitev zoper sospornika različna, čeprav je odgovornost zavarovalnice povezana z odškodninsko odgovornostjo prvo tožene stranke (delodajalca).
Tožnica (ki je opravljala delo občinskega redarja) je utrpela poškodbo na delovnem mestu, ko je skupaj s sodelavcem opravljala kontrolo parkiranih vozil. Ko je na vetrobransko steklo napačno parkiranega vozila poskušala nalepiti obvestilo o prekršku, je opazila, da voznik odklepa vrata vozila, zato mu je obvestilo nameravala vročiti. Pri tem jo je voznik prijel za ovratnik oblačila, ji zagrozil, nato v ličnico udaril tožničinega sodelavca, takoj za tem pa njo, najprej v hrbet s pestjo, nato pa še dvakrat z roko po ramenu med vratom in ramenskim sklepom in jo poškodoval. Tožnica se s tem, ko vsakodnevno izreka kazni za napačno parkiranje, kar je vsekakor v interesu prvo tožene stranke, izpostavlja ne samo verbalnemu nasilju, ampak tudi tveganju za fizično nasilje. Tožničino delo občinskega redarja, med katerega sodi tudi izrekanje denarnih sankcij, v obravnavanem primeru predstavlja nevarno dejavnost. Za škodo, ki je tožnici nastala v zvezi z opravljanjem takšnega dela, pa prvo tožena stranka (delodajalec) odgovarja po pravilu objektivne odgovornosti.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS0014468
ZPP člen 105a.
pritožba - umik pritožbe - plačilo sodne takse
Tožena stranka v roku 15 dni od prejema plačilnega naloga ni plačala takse za pritožbo in tudi ni vložila vloge za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo. Zapis na poštni ovojnici „predlog za taksno oprostitev za pritožbo“ še ne predstavlja vloge. Vloga mora vsebovati konkreten predlog, kot tudi vsaj minimalne navedbe oziroma obrazložitev. Tožena stranka zoper plačilni nalog tudi ni podala ugovora. Zato je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pravilno štelo, da je zaradi neplačila sodne takse pritožba umaknjena.
ESČKP člen 8. Ustava RS člen 29, 36, 37. ZKP člen 18, 18/2, 150, 150/1, 219.a, 219.a/1, 219.a/2, 219.a/11, 223.a, 371, 371/1-8, 371/1- 11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nadovoljen dokaz - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju - preiskava elektronske naprave - odredba sodnika - privolitev - nadzor s prisluškovanjem in snemanjem - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Ni utemeljena pritožbena trditev, da bi morala preiskovalna sodnica glede pridobivanja vsebine elektronske komunikacije kot to izhaja iz točke II zgoraj navedene odredbe, ravnati po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP, torej izdati prikriti preiskovalni ukrep nadzora elektronske komunikacije s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrolo in zavarovanje dokazov v vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju. Iz narave in logike ukrepa po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP izhaja, da se ukrep uvede in izvaja, ne da bi posameznik za to vedel. V obravnavani zadevi je z vidika presoje posega v pravico do komunikacijske zasebnosti pomembno dejstvo, da se je kazenski postopek zoper obtoženega I.J. dejansko začel že pred njegovo formalno uvedbo (to je z izdajo sklepa o uvedbi preiskave). V fazi, ko je bila izdana odredba preiskovalne sodnice opr. št. I Kpd 1 z dne 4.5.2012, to je odredba, za katero pritožnica trdi, da so bili dokazi na podlagi nje pridobljeni nezakonito, ni šlo več za odkrivanje kaznivega dejanja, ampak za pridobitev podatkov, ki bi omogočali analizo odnosov med osumljenci in vlogo posameznega osumljenca oz. obliko udeležbe pri kaznivih dejanjih, ki naj bi jih storili, kot je obrazložila preiskovalna sodnica na osmi strani zgoraj navedene odredbe. Pritožbeno sodišče tako ocenjuje, da je obravnavana zadeva primerljiva s stališčem, ki ga je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo v odločbi I Ips 19969/2010 v 11. točki.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006190
KZ-1 člen 209, 209/5. ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/1-11, 372, 372/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja - zakonski znaki kaznivega dejanja - tuje premoženje - skupno premoženje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - dejanska zmota
Pritožnica ima prav, da je kaznivo dejanje neupravičene uporabe tujega premoženja po petem odstavku 209. člena KZ-1 podano le v primeru neupravičene uporabe tujega premoženja, vendar pa nima prav, ko v točki II pritožbe utemeljuje, da je šlo v obravnavani zadevi za razpolaganje s skupnim premoženjem obdolženke in njenega partnerja I.R., kar ne predstavlja razpolaganja s tujim premoženjem. Pri tem se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Kp 159/2008 z dne 3.6.2009 ter na sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. I Ips 266/2007 z dne 24.5.2007, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v obravnavani zadevi za povsem drugo dejansko in pravno podlago. Že sama pritožnica ugotavlja, da lahko v skupno premoženje zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev spada le poslovni delež v družbi. Družba sama zase pa je samostojni pravni subjekt, ki ne more biti predmet skupne lastnine, še posebej pa to ne more biti premoženje družbe, kot je denar na računu družbe in stvari v njeni lasti. O tem je že jasno stališče zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi opr. št. II Ips 905/2008 z dne 22.10.2009. V obravnavani zadevi torej ni šlo za razpolaganje s poslovnim deležem v družbi, ki bi bil v skupni lasti obdolženke in I.R., niti za uporabo takega poslovnega deleža, torej za uporabo in razpolago s skupno lastnino, katere pojem je opredeljen v 72. členu Stvarnopravnega zakonika.
Ne gre zgolj za sklepanje o tem, da je bil kriminalist C.K. udeležen pri odklopu električnega kabla, kot navaja pritožnica, pač pa za povsem določno trditev o storitvi kaznivega dejanja.
Obdolženka policistu sploh ni očitala dejanja, ki bi ga bilo moč po vsebini opredeliti kot zlorabo uradnega položaja, saj ni navedla v čem naj bi policist svoj uradni položaj sploh zlorabil zato, da bi drugemu morebiti pridobil kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejal škodo. Obdolženka je policistu očitala le ravnanje pri zbiranju obvestil in bi zato njene navedbe, kolikor so se nanašale na delo policista, bilo po vsebini šteti kot pritožbo zoper delo policista, kar je predmet posameznega postopka po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Ker obdolženka policistu G. ni očitala storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa je jasno, da s tem tudi ni mogla storiti kaznivo dejanje krive ovadbe in je zato tak očitek v obtožnem predlogu, ostal nedokazan.
Tožnica s tožbenim zahtevkom ni uspela v celoti, ampak le delno, in sicer glede priznanja pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti, ni pa uspela s tožbenim zahtevkom glede razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine. Ob upoštevanju načela uspeha v postopku, določenega v drugem odstavku 154. člena ZPP, je tožnica uspela v višini 50 %.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - pritožba - procesna predpostavka
Glede na drugi odstavek 63. člena ZDSS-1 je tožbo dopustno vložiti le, če je predhodno izčrpano pravno varstvo v predsodnem upravnem postopku. Varstvo pravic v predsodnem upravnem postopku pomeni procesno predpostavko za dopustnost socialnega spora in za vsebinsko obravnavanje zadeve. V konkretnem primeru je prvostopna odločba toženca s potekom roka za vložitev pritožbe postala dokončna in pravnomočna, zato je bila pritožba kot prepozna zakonito zavržena, ob pravilni uporabi drugega odstavka 63. člena ZDSS-1 pa je bila zakonito zavržena tudi tožba, saj vsebinsko sojenje o zadevi ni dopustno.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - sorazmerni del
Za odločitev o tem, ali je izpodbijana dokončna odločba toženca pravilna in zakonita, je ključnega pomena stanje, ki je obstajalo do zaključka predsodnega postopka. Pri tožniku do tega datuma še ni mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo in I. kategorije invalidnosti v smislu 1. alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijane odločbe in na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ni utemeljen.
obnova - zavrženje predloga - pooblaščenec - izredno pravno sredstvo - odvetnik
Pravdna stranka lahko izredno pravno sredstvo v skladu s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP uveljavlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama opravljeni pravniški državni izpit. Ker predloga za obnovo postopka ni vložil po odvetniku niti ni izkazano, da ima pritožnica opravljeni pravniški državni izpit, je na temelju 91. člena ZPP predlog zakonito zavržen.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - pridobitev lastnosti reprezentativnosti sindikatov
Reprezentativnost za posamezno dejavnost ali poklic na nivoju konfederacije je odločilna za presojo pogojev za priznanje reprezentativnosti sindikatov na nivoju dejavnosti ali poklicev. Če so sindikati, ki so navedeni v drugem oziroma tretjem odstavku 9. člena ZRSin, združeni v konfederacijo sindikatov za območje države, ki nima lastnosti reprezentativnosti za panogo, dejavnost ali poklic iz drugega oziroma tretjega odstavka 9. člena ZRSin, potem pridobi ta sindikat lastnost reprezentativnosti le, če izpolnjuje pogoje iz 6. člena ZRSin in je vanj včlanjenih najmanj 15 % delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da predlagatelj ni imel včlanjenih 15 % ali več delavcev, ni izpolnil pogojev za pridobitev reprezentativnosti po drugem odstavku 9. člena ZRSin (enako kot ni izpolnjen pogoj za pridobitev lastnosti reprezentativnosti po prvem odstavku 9. člena ZRSin, saj konfederacija sindikatov, v katero je bil združen, ni bila reprezentativna za dejavnost oziroma poklic, v zvezi s katerim je predlagatelj želel pridobiti lastnost reprezentativnosti).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006298
KZ-1 člen 186, 186/1 ZKP člen 167, 167/1.
zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - namen prodaje
Čeprav v obravnavanem primeru ne gre za majhne količine konoplje, zgolj količina ob odsotnosti vsakršnega personalnega in materialnega dokaza ali indica, ki bi govoril v prid takim zaključkom, ne more predstavljati zadostne podlage utemeljenemu sumu, ki se za uvedbo preiskave zahteva.
Toženec je tožniku izdal začasno odločbo, s katero je odločil, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine. Po zavrnitvi tožnikove pritožbe je zoper navedeno odločbo tožnik vložil tožbo, ki je predmet tega spora. Tekom sodnega postopka je tožena stranka izdala novo odločbo, s katero je odločila o tožnikovi pravici do starostne pokojnine. Z novo izdano odločbo je bilo pravnomočno urejeno sporno razmerje, zaradi katerega je potekal spor pred sodiščem. Od pravnomočnosti novo izdane odločbe dalje si tožnik svojega pravnega položaja v sporu ni mogel več izboljšati, saj ne more pridobiti več kot mu gre na podlagi pravnomočne odločbe. Zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013610
ZDR člen 184. OZ člen 131, 174, 174/1. ZZZDR člen 124, 124/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - tuja nega in pomoč - aktivna legitimacija
Tožeča stranka je v času zdravljenja potrebovala pomoč pri vsakodnevnih opravilih ter osebni negi. Pomoč sta ji nudila otroka. Zato od tožene stranke utemeljeno zahteva odškodnino iz tega naslova.
KZ-1 člen 317, 317/1, 317/2. ZKP člen 17, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - načelo iskanja materialne resnice in instrukcijska maksima - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Pri 17. členu ZKP gre za dejanski standard kot pogoj za izdajo zakonite odločbe. Če standard ni bil dosežen, pomeni, da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, kar pa je predmet drugega pritožbenega razloga. Ni torej zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje vzrok za katerokoli izmed bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 371. člena ZKP, temveč so te vzrok, da dejansko stanje v posamezni zadevi ni bilo ugotovljeno tako, kot je v 17. členu ZKP zahtevano.