izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev – izvršba na nepremičnine
Določba 204. člena ZIZ ne daje podlage za izterjavo bodočih preživninskih terjatev z izvršbo na nepremičnine. Odstop od splošnega pravila ZIZ, da se izvršba na podlagi izvršljive odločbe dovoli le za izterjavo zapadlih obveznosti, je izjema, ki je dovoljena le na podlagi izrecne zakonske določbe in takšni sta določbi 106. in 143. člena ZIZ. Medtem ko je določbo 204. člena ZIZ treba razlagati v kontekstu celotne 6. točke 13. poglavja II. dela ZIZ, ki ima drugačen namen.
Določba 6. odstavka 38. člena ZIZ ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega izida, torej tudi v nasprotju z uspehom strank v postopku glede na njegovih izid in s tem širiti dejansko podlago odločanja o stroških na ugotavljanje in vrednotno ocenjevanje tudi tistih ravnanj ali opustitev strank (oziroma v konkretnem primeru sodišča) pred začetkom postopka, ki so vplivala na njegov tak ali drugačen izid.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081961
URS člen 22, 23, 25. OZ člen 190. ZIZ člen 41a, 43. ZPP člen 319, 441.
predlog za izvršbo na podlagi menice – umik izvršilnega predloga – umik po izdaji sklepa o izvršbi – sklep o ustavitvi izvršbe – neupravičena pridobitev – ustavna procesna jamstva – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
Umik izvršilnega predloga po tem, ko je že izdan sklep o izvršbi, se nanaša le na drugo fazo izvršilnega postopka, t.j. na izvršilni del izvršbe in meri k ustavitvi, prekinitvi oziroma prenehanju vseh izvršilnih dejanj (ki so bila v trenutku umika še v teku) Sklep o ustavitvi izvršbe na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga tako pomeni le konec oprave izvršbe in nima nobenega vpliva na veljavnost oziroma pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi niti ni z njim v relevantni zvezi.
Sklep o ustavitvi izvršbe v primeru, ko je postopek odločanja o pravnih sredstvih še v teku, pomeni le konec oprave izvršbe in ne izvršilnega postopka v celoti. Izvršilni postopek se v takšnem primeru v celoti konča šele s pravnomočno odločitvijo o pravnih sredstvih, ki so bila do trenutka ustavitve izvršbe že vložena, pa o njih še ni bilo odločeno.
Četudi je sklep o izvršbi na podlagi menice mogoče izvršiti pred njegovo pravnomočnostjo, je izvršba dopustna (opravičena) le pod pogojem, da sklep o izvršbi kasneje postane pravnomočen.
ZPP člen 8, 185, 185/1, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-12.
dokazna ocena – neprerekane trditve – sprememba tožbe – ponovno odločanje o isti stvari
Če pritožnica ne očita sodišču prve stopnje napačne presoje dokazov, pač pa le trdi, da ne glede na dokaz z izvedencem meni, da tožeča stranka ni ravnala dovolj skrbno, s pritožbenim razlogom zmotne ugotovitve dejanskega stanja ne more uspeti.
Sodišče ne more obdržati v veljavi celotnega sklepa o izvršbi, saj je odločitev o določitvi izvršitelja že pravnomočno razveljavljena.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0080583
OZ člen 105, 105/2, 250, 336, 349. ZFPPIPP člen 217. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 57, 63, 64, 65, 118.
gradbena pogodba - zastaranje terjatve iz gradbene pogodbe - potrjena prisilna poravnava začasne situacije - plačevanje na podlagi začasnih situacij - primeren dodaten rok za odstop - pogodbena kazen - različni vzroki za zamudo - zamuda zaradi drugih izvajalcev - uzance
Zastaranje terjatve plačila del iz gradbene pogodbe začne teči prvi dan po dnevu, ko je lahko izvajalec del zahteval izplačilo na podlagi končnega obračuna, ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno izplačilo z začasnimi situacijami. Utrjeno stališče sodne prakse je, da začne zastaranje terjatve iz gradbene pogodbe teči prvi dan po dnevu, ko je bil sestavljen končni obračun oziroma po izteku primernega roka od dneva, ko so bila dela končana in v katerem je bilo mogoče sestaviti obračun.
Dogovor o plačevanju na podlagi situacij je po svoji pravni naravi dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del.
Za plačilo pogodbene kazni je pomembno, ali je bil vzrok za zamudo tožnice (samo) zamuda drugih izvajalcev, torej ali je sama zašla v zamudo, ker del ni mogla opraviti pred dokončanjem del drugih izvajalcev. Na končno (skupno) zamudo s končanjem del vplivajo namreč različni vzroki (med katerimi lahko nekateri izvirajo tudi iz izvajalčeve sfere), zato je v zvezi s posameznim vzrokom za zamudo dosledneje govoriti o obdobju zamude, ki ga ta vzrok povzroči. Tudi če izvajalec za posamezen vzrok zamude ne odgovarja, ta vzrok objektivno povzroči prekoračitev pogodbenega roka za končanje del. Če izvajalec za določeno obdobje za zamudo ne odgovarja, pa ima to enak učinek, kot če bi se pogodbeni rok za končanje del podaljšal za enako obdobje in mu ni mogoče naložiti plačila pogodbene kazni.
Tožena stranka je tožniku (policistu) v sklepu o izreku disciplinskega ukrepa očitala lažjo kršitev delovne obveznosti in dolžnosti, ker spornega dne ni opravljal nalog, odrejenih z delovnim nalogom, temveč je v vozilu počival, s čimer je kršil svoje delovne obveznosti in s tem storil lažjo disciplinsko kršitev po 1. točki prvega odstavka 123. člena ZJU. Sodišče prve stopnje se v dokazni oceni ni (zadostno) opredelilo do dokazov, ki jih je predložila tožena stranka in potrjujejo z njene strani zatrjevana dejstva. Pritožba tudi utemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka z nobenim dokazom ni dokazala, da je tožnik na delovnem mestu počival oz. spal. Izpodbijane sodbe zaradi neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP ni mogoče preizkusiti, zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o reviziji – predlog za obročno plačilo – predlog za odlog plačila do zaključka postopka – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – kreditne obveznosti – ugotavljanje premoženjskega stanja
Pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca se ne upoštevajo niti kreditne niti druge obveznosti, kot je plačila stroškov postopka nasprotni stranki, saj ZST-1 ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja predlagatelja in njegovih družinskih članov presojati tudi njihove izdatke, kar je tudi v skladu z uveljavljenim stališčem sodne prakse.
posojilna pogodba – dokazilo o izročitvi denarja – dokazilo o odobrenem kreditu – dokazna izpovedba prič – navidezna pogodba – materialno procesno vodstvo
Pravdni stranki sta v času tožnikovega črpanja kredita živeli skupaj, zato bo moralo sodišče, po ustrezno opravljenem materialno procesnem vodstvu, v skladu z določilom 285. člena ZPP raziskati, kaj dejansko pomeni toženkin pisni prevzem obveznosti vračila 15.000,00 EUR tožniku po razpadu njune zveze in ali morda predstavlja posojilna pogodba navidezen pravni posel.
NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0076336
ZZK-1 člen 11. ZVEtL člen 24. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 20, 21, 21/1, 22, 32.
vzpostavitev etažne lastnine – evidentiranje prostora za dvigalo – prostor za dvigalo kot splošni skupni del stavbe – kletni prostori kot posamezni deli stavbe
Iz določb SZ-1 nedvomno izhaja, da so skupni deli stavbe praviloma v solasti vseh etažnih lastnikov, drugačna ureditev, to je nastanek in obstoj posebnih skupnih delov, ki so solastnina zgolj nekaterih izmed njih, pa je predpisana kot izjema. Le ob soglasju vseh etažnih lastnikov, če določen del služi le nekaterim etažnim lastnikom, je mogoče oblikovanje posebnega skupnega dela.
višina odškodnine po prostem preudarku – pravilo o dokaznem bremenu – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po določbi 216. člena ZPP se o višini odškodnine lahko odloči po prostem preudarku le, če se višina ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, ali če se višina da ugotoviti le pretirano zamudno ali v povezavi z nesorazmernimi stroški, ta zahtevek pa predstavlja glede na celotni zahtevek le njegov neznatni del. V kolikor ni izpolnjen vsaj en od prej predstavljenih pogojev, višine odškodnine ni možno določiti po prostem preudarku, ampak sodišče o tem odloči po pravilu o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004094
ZPP člen 212.
imenovanje posebnega revizorja - predlaganje dokazov - vpogled v spis
V pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2014 je nasprotni udeleženec še navedel, da je bil prvotni kredit najet že pred več leti, se skliceval na spis Ng 3/2013 in kot dokaz predlagal “kot do sedaj”. S takšnim dokaznim predlogom pa ni konkretno pojasnil, katere listine naj sodišče prve stopnje vpogleda v spisu Ng 3/2013. Ni naloga sodišča, da samo išče listine v predlaganem spisu.
ZIZ člen 15. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4.
vročanje - prepozen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - ponovno odločanje - načelno pravno mnenje - poenotenje sodne prakse - štetje rokov - štetje 15-dnevnega roka - fikcija vročitve - dela prost dan - prepoved retroaktivnosti - prepoved poslabšanja pravnega položaja
Ker je bila vročitev sklepov prvemu dolžniku opravljena pred sprejemom načelnega pravnega mnenja z dne 14. 1. 2015 in je tudi že višje sodišče ugotovilo pravočasnost vloženih ugovorov in dalo sodišču napotek za nadaljnje odločanje o ugovorih, je sodišče prve stopnje nepravilno ponovno odločalo o pravočasnosti ugovorov in uporabilo načelno pravno mnenje ter ugovora ponovno zavrglo kot prepozno vložena.
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 439, 439/2.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - mednarodna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - postopek na podlagi plačilnega naloga - listina v tujem jeziku
Po ustaljeni sodni praksi se sklep o izvršbi v kondemnatornem delu obravnava kot plačilni nalog, zato se smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP, ki urejajo postopek na podlagi plačilnega naloga. Iz tega razloga se tudi v tem postopku z ugovorom lahko uveljavljajo ne samo razlogi, ki se nanašajo na terjatev, temveč tudi tisti, ki se nanašajo na pristojnost slovenskega sodišča (439. člen ZPP).
Za neformalni pogovor z otrokom se odloči sodnik glede na starost otroka in glede na druge okoliščine, nikakor pa to ni obveznost sodišča v vsakem primeru.
Stiki ne morejo biti določeni eventualno, v odvisnosti od dogovora, pogojno; morajo biti natančno opredeljeni, še zlasti, če je zaupanje med obema roditeljema porušeno in je nujna komunikacija slaba.
Vprašanje, ali zna mati reševati šolske naloge mladoletne hčerke in ali lahko z njo smuča, za izvajanje pravice do stikov ni pomembno, saj bi sicer po tem argumentu, razvitem do absurda, stike lahko imel le ustrezno inteligenten roditelj, ki obvlada športne veščine, kakršnih je vajen oz. kakršne obvlada otrok.
Dopis, da [sodnica] „zelo rada zlorablja pooblastilo [...] ali pa zafrkava ljudi, ki ravno tako plačujejo denar za izplačilo [sodniških] plač, […] da bodisi rada potvarja dejstva ali pa ne zna brati ali pa so za [njo] davkoplačevalci navadna raja, ki jo lahko iz sodniških višav zafrkava[] po mili volji […] [da] očitno ima[] v delovnem času dovolj prostega časa, da po okriljem sodišča rešuje[] svoje privatne zadeve […] da naj resno razmisli o svojem odstopu in celo o vrnitvi magisterija, saj s svojim početjem povzroča[] samo škodo in poštenim ljudem krade[] čas, je brez kakršnegakoli drugega pomena kot le, da izraža omalovaževanje in žaljenje razpravljajoče sodnice. Pošiljatelj dopisa sploh ni stranka tega postopka, zato njegovega ravnanja ni niti v najmanjši možni meri moč pripisati pretirano čustveni reakciji ob obrambi lastnih pravic.
ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-8.
začasne odredbe – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve nepremičnin – razpolaganja z nepremičninami
Tožnik ni uspel dokazati, da bi preostalo nepremično premoženje v Sloveniji, tudi če bi prišlo do prodaje spornih nepremičnin, zadoščalo za poplačilo terjatve.
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstva, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo.
Tožba tudi ni nesklepčna, ker v tožbenem zahtevku niso navedeni mesečni zneski uporabnin in njihova zapadlost, saj pri denarnih zahtevkih to ni potrebno, pač pa je za sklepčnost tožbe bistveno, da identifikacija denarnih zahtevkov izhaja iz trditvene podlage tožbe.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/2, 239, 257, 257/1, 264, 264/1, 264/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o zavarovanju - ugovor zoper sklep o zavarovanju - predhodna odredba - preizkus po uradni dolžnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - podlaga za zavarovanje - odločba domačega sodišča - obstoj odločbe
Tudi v postopku z ugovorom zoper sklep o zavarovanju se smiselno uporabljajo določbe ZIZ, ki urejajo ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova; na primer tudi 55. člen ZIZ, ki določa ugovorne razloge in obseg uradnega preizkusa.
ZIZ v 264. členu sicer določa, kdaj lahko sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo, vendar pa ta določba ne izključuje določb ZIZ, ki se smiselno uporabljajo za ugovor zoper sklep o zavarovanju.
pogodba o leasingu – odstop od pogodbe – cesija – predmet cesije – tržna cena vozila
S cesijo je bila na tožnika prenesena le odškodninska terjatev. Zgolj ta je prešla iz cedentove premoženjske sfere v tožnikovo premoženjsko sfero. Le obligacijsko pravico, ki je bila nanj prenesena, in le v primeru, da le-ta obstaja, pa lahko tožnik uveljavi od toženca.