Z ZOPRZUJF je zakonodajalec rešil tudi vprašanje zakonitih zamudnih obresti in sicer na način, da se protiustavno znižani del pokojninskih dajatev izplača v nominalnih zneskih, torej brez obresti.
Zakonite zamudne obresti so objektivna posledica za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti. Pravna posledica zamude je bila določena v 277. členu ZPIZ-1. Po tej določbi je zavod dolžan plačati zamudne obresti na zapadle prejemke, če priznanih pokojninskih dajatev ne izplača v roku 60 dni od dneva, ko postane odločba o priznanju pravice izvršljiva. Zamude v realizaciji izpodbijanih odločb o negativni uskladitvi pokojnin ni bilo, tako da tudi iz tega naslova tožniku zamudne obresti ne pripadajo.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45, 45/1, 45/1-1, 46, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje
V četrti alineji 1. točke prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da je ob upoštevanju pogojev, določenih v 44. členu, zavarovana oseba upravičena do zdraviliškega zdravljenja v primeru degenerativnih revmatičnih bolezni sklepov in hrbtenice kot so artroze velikih sklepov (kolki, kolena) s funkcionalno prizadetostjo ter generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo. Pri tožnici so podane zdravstvene težave, vendar pa morajo biti te zdravstvene težave izražene v taki meri, da gre za funkcionalno prizadetost, česar pa sodni izvedenec v tožničinem primeru ne ugotavlja. Po mnenju sodnega izvedenca na podlagi zdraviliškega zdravljenja tudi ni možno pričakovati bistvenega izboljšanja zdravstvenega stanja za daljši čas. Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074777
OZ člen 18, 193, 198, 378. ZPP člen 156, 156/1. ZOdvT tarifna številka 3102.
verzijski zahtevek - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - dejanska razlastitev - prikrajšanje - temelj zahtevka - objektivna nemožnost uporabe - korist države - konkludentna ravnanja - molk - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - separatni stroški – nagrada za narok
V predmetni zadevi je tožena stranka s svojim nezakonitim ravnanjem (izgradnjo ceste preko celotne nepremičnine tožeče stranke) tožečo stranko popolnoma onemogočila za vsakršno možnost uporabe in razpolaganja z njeno nepremičnino. Ko je tako, pa se po oceni pritožbenega sodišča izkaže kot pravno neodločilno (ne)zavedanje tožeče stranke, da je lastnica sporne nepremičnine, saj tožeča stranka na njej v nobenem primeru ne bi mogla izvajati svojih lastninskopravnih upravičenj.
Konkludentna ravnanja so le tista ravnanja, iz katerih se da nedvoumno sklepati, da volja obstoji. Pomeni, da molk oziroma pasivnost tožeče stranke v obliki ne-nasprotovanja že po naravi stvari ni mogoče šteti kot izraz volje oziroma pristanka tožeče stranke, da njeno nepremičnino uporablja toženka.
Prikrajšanje je le ena od predpostavk verzijskega zahtevka in se nanaša na presojo obstoja temelja, ne pa višine tožbenega zahtevka – za kaj takega bi morala tožena stranka podati obrazložen ugovor, da izračun koristi tožeče stranke ni ustrezen/pravilen in zakaj ne.
Separatni stroški niso ena od denarnih kazni, namenjeni discipliniranju v pravdi, temveč predstavljajo obliko povračila stroškov, ki so jih udeleženci sodnega postopka utrpeli (samo) zaradi ravnanja drugega udeleženca ali zaradi naključja, ki se mu je pripetilo. Pri njihovem povračilu je zato potrebno upoštevati splošno pravilo o odmeri stroškov, po katerem stranke krijejo le tiste stroške, ki so dejansko nastali med postopkom ali zaradi postopka. Med te stroške pa ni mogoče umestiti zahtevane nagrade za narok po tar. št. 3102 ZOdvT, saj ta po ustaljeni sodni praksi vključuje nagrado za vse naroke in ne za vsakega posebej.
USTAVA RS člen 25. ZP-1 člen 65, 66, 66/2, 155, 155/1-1, 155/3, 161, 161/3.
zahteva za sodno varstvo – dovoljenost pritožbe – dvom v nepristranskost sodišča – zaslišanje obdolženca pred izdajo odločbe
Storilcu ni bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, saj je imel pravico do pravnega sredstva zagotovljeno s pravico vložiti zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa o kateri je odločalo sodišče prve stopnje kot pritožbeno sodišče prekrškovnemu organu.
Vrhovno sodišče RS je reviziji toženca ugodilo in spremenilo izpodbijani sodbi tako, da je tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna pravica do starostne pokojnine, zavrnilo. Pred Vrhovnim sodiščem RS nista bili predmet presoje odločbi z dne 9. 4. 2013 in 16. 10. 2013 o odmeri tožnikove starostne pokojnine. Prav tako ni bilo odločeno o spornem vprašanju glede izplačevanja starostne pokojnine, tako da med strankama s sodbo Vrhovnega sodišča RS še ni pravnomočno urejeno sporno razmerje, pač pa je s to sodbo odpadla le podlaga za izdajo izpodbijanih odločb z dne 9. 4. 2013 in 16. 10. 2013. To je ugotovil tudi toženec in po uradni dolžnosti izdal odločbo z dne 9. 1. 2014. Ker se sodišče prve stopnje do te odločbe ni opredelilo v tem smislu, kakšen pomen ima za ta postopek in do tega, o čem je bilo odločeno in ali je odločba z dne 9. 1. 2014 pravnomočna, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa najmanj preuranjena.
izločitev izvedenca - rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe - pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - pravilna izpolnitev - razveza pogodbe - krivda za zamudo - pravica do dogovorjenega plačila - pobot
Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da gre za situacijo, ko je stranka za razloge, zaradi katerih meni, da bi bilo treba izločiti izvedenca, izvedela šele po prejemu izvedeniškega mnenja. Tudi v taki situaciji pa je rok za vložitev predloga za izločitev osem dni od dneva, ko je stranka prejela izvedensko mnenje. Nobenega razloga namreč ni, da bi bila stranka, ki izločitev zahteva pred izdelavo mnenja, v slabšem položaju od stranke, ki to stori šele po prejemu mnenja (247. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).
V konkretnem primeru rok izpolnitve ni bil bistvena sestavina Pogodbe. Taka volja strank v Pogodbi ni bila izrecno določena, zlasti pa sta se stranki dogovorili o pogodbeni kazni za primer zamude. Kadar je rok bistven in stranka do roka ne izpolni, pogodba po zakonu preneha in do pogodbene kazni zaradi zamude sploh ne more priti.
Ker je prišlo do razveze pogodbe po krivdi tožene stranke, ima tožeča stranka pravico do plačila toženi stranki že izročenega dela (vtoževani znesek 66.022,50 EUR), poleg tega pa ima na podlagi 648. člena OZ pravico tudi do dogovorjenega plačila, zmanjšanega za stroške, ki jih tožeča stranka ni imela, bi jih pa imela, če pogodba ne bi bila razdrta iz razloga v sferi tožene stranke. Povedano pomeni, da tožeča stranka, ki za razvezo pogodbe ni odgovorna, obdrži izpolnitveni zahtevek, zmanjšan samo za tiste stroške, ki jih z izpolnitvijo svoje obveznosti do trenutka razveze pogodbe še ni imela.
ZIZ člen 38, 38/5, 44a, 44a/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/1.
stroški premičninske izvršbe - smrt izvršitelja - izvršitelj prevzemnik - določen izvršitelj
Ni mogoče šteti, da odredba pristojnega organa lahko nadomesti upnikovo voljo oziroma da določba prvega odstavka 33. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja lahko upniku odvzame po Zakonu o izvršbi in zavarovanju izključno njemu podeljeno pravico do izbire izvršitelja.
NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074779
ZGD-1 člen 388, 388/2, 609, 609/6. ZNP člen 37. ZPP člen 245, 245/2.
nepravdni postopek - predlog za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev - pritegnitev zunanjih izvedencev - poravnalni odbor - procesni organ sodišča - smiselna uporaba določb ZPP - seznam sodnih izvedencev - odmera nagrade izvedencu - merila za odmero nagrade - uporaba Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - pogodbeno razmerje
ZGD-1 nima posebnih določb, ki bi urejale način pritegnitve zunanjih izvedencev v postopek, niti opredelitve meril za odmero nagrade tako angažiranemu izvedencu. Poravnalni odbor je v tem smislu procesni organ sodišča, zato tudi za njega veljajo enaka pravila kot za samo sodišče.
Smiselna uporaba določil ZPP pride v poštev tako v primeru, da je bil zunanji izvedenec pritegnjen v nepravdni postopek preizkusa denarne odpravnine s strani poravnalnega odbora izvedencev, kakor tudi v primeru, da je formalno sklep o angažiranju izvedenca v tem smislu izdalo samo sodišče.
Sodišče pri določitvi izvedenca ni vezano na seznam sodnih izvedencev, temveč je to zgolj priporočilo, ki olajšuje sodišču iskanje izvedencev.
Pravilnik ne more imeti neposrednega učinka za tiste izvedence, ki jih je angažiralo sodišče in niso uvrščeni na seznam sodnih izvedencev, vodenim pri Ministrstvu za pravosodje v smislu določil Pravilnika. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je to razmerje potrebno presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.
postopek za preklic pogojne obsodbe – predlagatelj postopka – pravica do pritožbe – sklep o ustavitvi postopka – pritožba zoper sklep – oškodovanec – upravičenci za vložitev pritožbe – pravni interes – pritožba oškodovanca – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka za preklic pogojne obsodbe oškodovancu ni bila prekršena nobena pravica, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep. Ker oškodovanec v tem postopku ni upravičenec do pritožbe, jo je treba kot nedovoljeno zavreči.
varstveni dodatek - denarna socialna pomoč - sprememba predpisa - nova zakonska ureditev - datum priznanja pravice
V nekaterih zadevah je pritožbeno sodišče res pritrdilo stališču, da lahko razveljavitev pravnomočnih posamičnih upravnih aktov učinkuje le ex nunc (za naprej). Vendar pa gre v obravnavanem primeru za drugačno dejansko stanje. Tožnica kot uživalka pravice do varstvenega dodatka po prej veljavnih predpisih namreč izpolnjuje pogoje za socialno varstvene prejemke tudi po ZSVarPre. Zato je potrebno prej veljavni posamični upravni akt razveljaviti s 1. 1. 2012 in tožnici pripadajoče pravice po novi sistemski zakonodaji priznati s prvim dnem njene uporabe (to je od 1. 1. 2012 dalje).
ZSVarPre v 68. členu ureja prenos oz. prevedbo varstvenega dodatka in državne pokojnine in določa, da CSD v primeru, ko upravičenec izpolnjuje pogoje za dajatev tudi po novi zakonski ureditvi, odločbo o pravici do varstvenega dodatka po ZVarDod razveljavi in z isto odločbo z začetkom uporabe tega zakona prizna ustrezno pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. Zato je glede na namen nove sistemske ureditve socialnovarstvenih prejemkov in ob sistemsko logični razlagalni metodi potrebno (ob podanih pogojih) pravice priznati od dneva pričetka uporabe ZSVarPre, to je s 1. 1. 2012.
odvzem zaseženega vozila – leasingodajalec kot lastnik zaseženega vozila
Nobena od sedaj izrečenih sankcij obdolženca ni odvrnila od ponavljanja tega prekrška, kar kaže na njegovo nevarnost, saj s tovrstno kršitvijo ogroža druge udeležence v cestnem prometu, kljub lastnemu (zmotnemu) prepričanju, da vožnjo obvlada, imetnica pravice uporabljati vozilo po sklenjeni pogodbi z leasingodajalko pa mora nositi posledice svojega neskrbnega ravnanja, saj je vedela, da je obdolženi brez veljavnega vozniškega dovoljenja (v postopku zaradi enakega prekrška ji je bilo enkrat vozilo vrnjeno) pa mu ni preprečila uporabe vozila. Po presoji pritožbenega sodišča odločitve tudi ne morejo omajati navedbe lastnice vozila, češ da je zaradi tega leasingojemalki odpovedala pogodbo.
Če posojilna pogodba ni sklenjena v pisni obliki, mora posojilodajalec kot tožnik dokazati dejansko izročitev denarnega zneska posojila posojilojemalcu.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka so opredeljene v 371. členu ZKP. V prvem odstavku so naštete, v drugem so določene opisno, s tem da so omejene na pripravo glavne obravnave, glavno obravnavo samo in izdajo sodbe. To je smiselno, kajti le tedaj je mogoče izkazati vzročno zvezo med kršitvijo in potencialno nepravilnostjo ali nezakonitostjo sodbe.
Na dvovrstnost bistvenih kršitev določb kazenskega postopka je opozorjeno, ker povzetih pritožbenih zatrjevanj v katero izmed kršitev iz prvega odstavka 371. člena ZKP ne gre uvrstiti, pri tistih iz drugega odstavka pa je glede na zakonsko besedilo jasno, da z dokazno oceno obdolženčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist iz 29. člena Ustave ni mogoče kršiti, z zavrnitvijo dokaznega predloga pa le tedaj, ko bi mu predlagani dokaz utegnil koristiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083030
OZ člen 943. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote – premoženjska škoda – ugovor nenastale pravice – fingirana prometna nesreča – zavrnitev dokaznega predloga – priče – kršitev načela kontradiktornosti
Če želi stranka neko pravnorelevantno dejstvo dokazovati s pričami, ji tega načeloma sodišče ne more odreči. Ali so priče verodostojne ali ne, lahko oceni šele potem, ko jih samo neposredno zasliši.
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne na podlagi spornega dogovora, kot je to zatrjevala tožena stranka. Iz vsebine tega dogovora, ki je bil sklenjen v zvezi s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, namreč izhaja, da sta stranki sporazumno razveljavili izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se dogovorili o ponovni vzpostavitvi delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki po pogodbi o zaposlitvi in o vseh pravicah tožnika za obdobje po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sporazumeli sta se, da bo tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pravna posledica redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpravnina, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana delovnopravna kontinuiteta tožnika pri njegovem prejšnjem delodajalcu in toženi stranki, saj je tožnik pri obeh delodajalcih delal na istem delovnem mestu, z istimi stroji, v istih prostorih. V letu 2008 so k toženi stranki od tožnikovega bivšega delodajalca prešli vsi delavci, poleg tega pa je bil tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi določen 60 dnevni odpovedni rok (z upoštevanjem tožnikove zaposlitve pri prejšnjem delodajalcu). Tožnik je zato upravičen do odpravnine za skupno 19 let delovne dobe, dopolnjene pri prejšnjem delodajalcu in pri toženi stranki.
deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vožnja z vinjenim voznikom – skrbnost sopotnika – uporaba varnostnega pasu – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – enotna odškodnina
V avtomobilu speči tožnik sicer ni zaznal, da so v vozilo vstopili voznik in dva sopotnika, vendar mu ni mogoče slediti, da se zaradi spanca ni uspel ubraniti vožnje z vinjenim voznikom in se pripeti z varnostnim pasom, saj se je z zaužitim alkoholom in zaradi utrujenosti (čez dan je fizično delal pri postavljanju bazena) sam spravil v stanje, v katerem za svojo varnost ni bil sposoben poskrbeti. V takih okoliščinah mu ni mogoče slediti, da ni prispeval k nastanku škode in izključiti pravila o deljeni odgovornosti.
ZFPPIPP člen 327, 327/3, 329, 332, 332/1, 332/2, 332/3.
prodaja premoženja - način prodaje - kombinirana javna dražba - izklicna cena - zavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja
Zakon sicer določa dva osnovna tipa javnih dražb (z zviševanjem ali z zniževanjem cene), vendar ni zakonske ovire, da se javna dražba ne bi mogla opraviti s kombinacijo obeh, če se pokaže interes večih dražiteljev za nakup.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069128
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 20a/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 3, 86, 86/1, 1012, 1019, 1019/1, 1019/3, 1019/4, 1025.
notarski zapis – izvršljivost – dodatni rok za plačilo – primeren rok – ničnost pogodbenih določil – odstop od pogodbe – poroštvo – subsidiarno poroštvo – načelo stroge formalne legalitete – odlog izvršbe
Stranke so v kreditni pogodbe dogovorile, da rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni, prične teči že z dnem oddaje priporočene pošiljke po pošti (in torej ne z dnem, ko bi se dolžniki imeli možnost s pisanjem dejansko seznaniti, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba). Od 28. 4. 2014, ko je upnik pismo o odpovedi kredita poslal priporočeno po pošti, do 19. 5. 2014, ko je določil dodatni rok za izpolnitev obveznosti, je poteklo že več kot 15 dni, zato je bil minimalni pogodbeno dogovorjeni rok v celoti spoštovan. Tretji dolžnik ob uveljavljanju zatrjevane ničnosti določila o roku le pavšalno in neopredeljeno navaja, da je tako dogovorjen način začetka teka roka v nasprotju s temelji obligacijskega prava, vendar pa ne sodišče prve stopnje ne višje sodišče ob odločanju takega očitnega nasprotja nista ugotovila.
Tretji dolžnik se je v predmetni zadevi zavezal kot subsidiarni porok, kar pomeni, da se sme od njega zahtevati izpolnitev obveznosti samo v primeru, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi. V izjavi o zapadlosti kreditne pogodbe je bil glavni dolžnik pozvan, da dolg skupaj s pripadki nemudoma poravna upniku. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je v izjavi o zapadlosti kredita rok določen. Jasno je namreč razvidno, da je upnik plačilo terjatve zahteval „nemudoma“, torej „takoj“, kar rok plačila opredeljuje dovolj določno. Petnajstdnevni rok, na katerega se sklicuje pritožba, je izrecno določen le kot dodatni rok, ki ga mora upnik kreditojemalcu pustiti za izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti kot pogoj za možnost uveljavljanja odstopnega upravičenja, ko pa enkrat pride do odstopa od pogodbe, je že po notarskem zapisu določen rok za izpolnitev celotne obveznosti „takoj“, kar je upnik tudi upošteval v izjavi o odstopu od pogodbe.
Neutemeljeni so tudi očitki, da je sodišče prve stopnje s svojo razlago roka izničilo razlikovanje med subsidiarnim in solidarnim poroštvom. Ko sta namreč izpolnjena oba pogoja za uveljavljanje terjatve zoper subsidiarnega dolžnika (dospelost terjatve zoper glavnega dolžnika in neizpolnitev le-te ter pisna postavitev dodatnega roka za izpolnitev glavnemu dolžniku), terjatev zoper subsidiarnega poroka dospe na način, da upnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika ali od poroka ali od obeh hkrati kot solidarnih dolžnikov.
Opustitev upnikovega obvestila poroku, da je glavni dolžnik v zamudi z izpolnitvijo, ima lahko le posledice odškodninske odgovornosti, za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katere izpolnitev se je zavezal tudi porok, pa zadošča le priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
Ker je v slovenski pravni teoriji in praksi glede okoriščanja uveljavljeno obogatitveno načelo, mora prejemnik koristi vrniti le korist, ki jo še ima v času izdaje sodne odločbe. Ker toženca denarja nimata več, odločitve ni mogoče opreti na določbe o neupravičeni obogatitvi, je pa iz trditev tožeče stranke mogoče izluščiti vsa pravno odločilna dejstva za uporabo določb o odškodninski odgovornosti, kar bo predmet novega sojenja.