Tožnica je sodišču prve stopnje posredovala tožbo, v kateri je navajala, da se ne strinja z odločitvijo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je zavrnilo njeno pritožbo zoper odločitev Centra za socialno delo glede višine štipendije. Sodišče prve stopnje je štelo, da vloga ni popolna, zato je izdalo sklep o popravi vloge. Tožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da je pravočasno dopolnila vlogo in jo predložila sodišču prve stopnje, skupaj z dokončno odločbo tožene stranke, ki jo v tem postopku izpodbija. Zato je izpodbijani sklep o zavrženju vloge nezakonit.
ZIZ člen 38, 38/5, 44a, 44a/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/1.
stroški premičninske izvršbe - smrt izvršitelja - izvršitelj prevzemnik - določen izvršitelj
Ni mogoče šteti, da odredba pristojnega organa lahko nadomesti upnikovo voljo oziroma da določba prvega odstavka 33. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja lahko upniku odvzame po Zakonu o izvršbi in zavarovanju izključno njemu podeljeno pravico do izbire izvršitelja.
Ker za pritožbo ni sporno, da je dolžnik podal v postopku prisilne poravnave umik predloga in je Okrožno sodišče v Kopru izdalo sklep z dne 6.1.2015 o ustavitvi postopka prisilne poravnave, ter da se nad dolžnikom (še) ni začel postopek stečaja, pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da dolžnik ni več v postopku prisilne poravnave, ne glede na to, da sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave še ni pravnomočen.
postopek za preklic pogojne obsodbe – predlagatelj postopka – pravica do pritožbe – sklep o ustavitvi postopka – pritožba zoper sklep – oškodovanec – upravičenci za vložitev pritožbe – pravni interes – pritožba oškodovanca – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka za preklic pogojne obsodbe oškodovancu ni bila prekršena nobena pravica, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep. Ker oškodovanec v tem postopku ni upravičenec do pritožbe, jo je treba kot nedovoljeno zavreči.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka so opredeljene v 371. členu ZKP. V prvem odstavku so naštete, v drugem so določene opisno, s tem da so omejene na pripravo glavne obravnave, glavno obravnavo samo in izdajo sodbe. To je smiselno, kajti le tedaj je mogoče izkazati vzročno zvezo med kršitvijo in potencialno nepravilnostjo ali nezakonitostjo sodbe.
Na dvovrstnost bistvenih kršitev določb kazenskega postopka je opozorjeno, ker povzetih pritožbenih zatrjevanj v katero izmed kršitev iz prvega odstavka 371. člena ZKP ne gre uvrstiti, pri tistih iz drugega odstavka pa je glede na zakonsko besedilo jasno, da z dokazno oceno obdolženčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist iz 29. člena Ustave ni mogoče kršiti, z zavrnitvijo dokaznega predloga pa le tedaj, ko bi mu predlagani dokaz utegnil koristiti.
ZP-1 člen 2, 2/2, 14, 14/3, 62a, 62a/1, 154, 154/3. ZDCOPMD člen 40, 40/1.
zahteva za sodno varstvo - nedovoljen pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlogi - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši
Do trditev s katerimi pritožnik izpodbija dejansko stanje se je v izpodbijani sodbi že opredelilo sodišče prve stopnje, pritožnik pa s ponavljanjem enakih navedb v pritožbi uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. čl. ZP-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00007575
KZ člen 111, 111/1-4, 254, 254/1. ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-3. ZOPOKD člen 4, 4-3.
zatajitev finančnih obveznosti - opis kaznivega dejanja - blanketna norma - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - odnos konsumpcije - realni stek - odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo - vstopni DDV
KZ določa vse bistvene znake kaznivega dejanja, le vsebina enega izmed njegovih zakonskih znakov je določena v drugem predpisu, v konkretnem primeru v ZDDV oz. ZDDV-1. Obtožencu očitana dejanja so torej v izreku izpodbijane sodbe konkretno opisana in s tem, ko sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnjuje vsebino posameznih določb blanketnih predpisov navedenih v izreku sodbe ni zagrešilo nobene kršitve. Izrek sodbe namreč skupaj z obrazložitvijo tvori celoto. Po mnenju pritožbenega sodišča zakonski znak razpolaganje vključuje tudi zakonski znak pridobitve, saj obtožena pravna oseba ni mogla razpolagati s sredstvi, ne da bi jih predhodno pridobila na način opisan v točki A4 izreka izpodbijane sodbe. Zakonski znak "razpolaga s protipravno pridobljeno premoženjsko koristjo" si je namreč treba razlagati kot pravico na pravno veljaven način razpolagati s sredstvi na transakcijskem računu obtožene pravne osebe pri čemer ni nujen prenos sredstev ali kakšna druga oblika razpolaganja z njimi v zvezi s poslovanjem družbe.
Če posojilna pogodba ni sklenjena v pisni obliki, mora posojilodajalec kot tožnik dokazati dejansko izročitev denarnega zneska posojila posojilojemalcu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023331
KZ-1 člen 16, 47, 47/2, 90, 90/1, 90/1-5, 199, 199/1. ZKP člen 372, 372-3.
trajajoče kaznivo dejanje – zastaranje kazenskega pregona – začetek teka zastaralnega roka – kršitev kazenskega zakona – zaposlovanje na črno – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – denarna kazen – izrek denarne kazni – novela KZ-1B
Kaznivo dejanje zaposlovanja na črno je tako imenovano trajajoče kaznivo dejanje. Takšna opredelitev kaznivega dejanja kot trajajočega pa je seveda pomembna glede vprašanja zastaranja kazenskega pregona. Po ustaljeni sodni praksi in teoriji pri trajajočih kaznivih dejanjih začne zastaranje teči od takrat, ko je protipravno stanje prenehalo.
V postopku, ki ga je toženec vodil s pristojnim zavodom za socialno zavarovanje v Republiki Srbiji, je le-ta s sporočilom potrdil sporno obdobje zavarovanja kot srbsko zavarovalno dobo. Na podlagi tako ugotovljene zavarovalne dobe za sporno obdobje je toženec z odločbo odločil o pravici tožnika do delne pokojnine, s katero je nadomestil začasno odločbo. Ta dokončna odločba je postala pravnomočna, saj tožnik zoper njo ni vlagal pravnega sredstva. Od pravnomočnosti te odločbe dalje si tožnik svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati, saj ne more pridobiti več, kot mu gre na podlagi pravnomočne odločbe. Kadar pravni interes ni podan, predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe v skladu z določbo 274. člena ZPP tožbo zavrže, kot je pravilno storilo sodišče prve stopnje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006179
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 57, 58, 158, 158/1, 158/3, 160, 160/4.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba – stek kaznivih dejanj – žaljiva obdolžitev – razžalitev – dokazna ocena – dokaz resničnosti – izključitev protipravnosti – obramba pravice – zaničevalni namen – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je v škodo obdolženca kršilo določbe 53. člena KZ-1 ter določbe 57. in 58. člena KZ-1. V primeru, da sodišče spozna, da je mogoče pričakovati, da obdolženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, izreče pogojno obsodbo namesto kazni (zapor ali denarna kazen). To pomeni, da če je obdolženec spoznan za krivega več kaznivih dejanj, ni mogoče za posamezna (posamezno) kazniva dejanja izreči pogojne obsodbe, za druga (drugo) kazniva dejanja pa izreči kazni (zapor ali denarna kazen).
varstveni dodatek - denarna socialna pomoč - sprememba predpisa - nova zakonska ureditev - datum priznanja pravice
V nekaterih zadevah je pritožbeno sodišče res pritrdilo stališču, da lahko razveljavitev pravnomočnih posamičnih upravnih aktov učinkuje le ex nunc (za naprej). Vendar pa gre v obravnavanem primeru za drugačno dejansko stanje. Tožnica kot uživalka pravice do varstvenega dodatka po prej veljavnih predpisih namreč izpolnjuje pogoje za socialno varstvene prejemke tudi po ZSVarPre. Zato je potrebno prej veljavni posamični upravni akt razveljaviti s 1. 1. 2012 in tožnici pripadajoče pravice po novi sistemski zakonodaji priznati s prvim dnem njene uporabe (to je od 1. 1. 2012 dalje).
ZSVarPre v 68. členu ureja prenos oz. prevedbo varstvenega dodatka in državne pokojnine in določa, da CSD v primeru, ko upravičenec izpolnjuje pogoje za dajatev tudi po novi zakonski ureditvi, odločbo o pravici do varstvenega dodatka po ZVarDod razveljavi in z isto odločbo z začetkom uporabe tega zakona prizna ustrezno pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. Zato je glede na namen nove sistemske ureditve socialnovarstvenih prejemkov in ob sistemsko logični razlagalni metodi potrebno (ob podanih pogojih) pravice priznati od dneva pričetka uporabe ZSVarPre, to je s 1. 1. 2012.
NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074779
ZGD-1 člen 388, 388/2, 609, 609/6. ZNP člen 37. ZPP člen 245, 245/2.
nepravdni postopek - predlog za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev - pritegnitev zunanjih izvedencev - poravnalni odbor - procesni organ sodišča - smiselna uporaba določb ZPP - seznam sodnih izvedencev - odmera nagrade izvedencu - merila za odmero nagrade - uporaba Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - pogodbeno razmerje
ZGD-1 nima posebnih določb, ki bi urejale način pritegnitve zunanjih izvedencev v postopek, niti opredelitve meril za odmero nagrade tako angažiranemu izvedencu. Poravnalni odbor je v tem smislu procesni organ sodišča, zato tudi za njega veljajo enaka pravila kot za samo sodišče.
Smiselna uporaba določil ZPP pride v poštev tako v primeru, da je bil zunanji izvedenec pritegnjen v nepravdni postopek preizkusa denarne odpravnine s strani poravnalnega odbora izvedencev, kakor tudi v primeru, da je formalno sklep o angažiranju izvedenca v tem smislu izdalo samo sodišče.
Sodišče pri določitvi izvedenca ni vezano na seznam sodnih izvedencev, temveč je to zgolj priporočilo, ki olajšuje sodišču iskanje izvedencev.
Pravilnik ne more imeti neposrednega učinka za tiste izvedence, ki jih je angažiralo sodišče in niso uvrščeni na seznam sodnih izvedencev, vodenim pri Ministrstvu za pravosodje v smislu določil Pravilnika. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je to razmerje potrebno presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.
OZ člen 136, 136/2, 165, 179, 299, 299/2, 378, 378/1.
krivdna odškodninska odgovornost – neodgovorne osebe – stanje prehodne nerazsodnosti – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Po 2. odstavku 136. člena OZ je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje. Ta dokaz tožencu očitno ni uspel. Po ugotovitvi izpodbijane sodbe je toženec namreč manj kot leto dni pred obravnavanim škodnim dogodkom kljub opozorilom zdravnikov zavrnil ponujeno bolnišnično zdravljenje, njegovo zdravstveno stanje pa se nato do škodnega dogodka ni spremenilo (izboljšalo).
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve sodišče ni v zadostni meri upoštevalo vseh ugotovljenih okoliščin primera. Premajhno težo je pripisalo dejstvu, da je toženec tožnico s prostaškim izrazom žalil v navzočnosti tretjih oseb in da je bilo posebej ponižujoče tudi mesto udarca, ki ji ga je prizadejal. Teža posega in njegovih posledic je bila toliko hujša, ker tožničin poklic terja primerno avtoriteto in ker v kraju, kjer pravdni stranki živita, obravnavanega dogodka ni bilo mogoče prikriti.
plačilo razlike plače - zastaranje - uvrstitev v plačni razred
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v 5 letih (206. člen ZDR). Tožničin zahtevek za obračun in izplačilo razlik v plači za obdobje pred 22. 6. 2006 je zastaran, ker je tožnica tožbo vložila šele 22. 6. 2011.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, ki se nanaša na uvrstitev tožnice v plačni razred s količnikom 9,00 ter na obračun in izplačilo razlik v plači za obdobje od 13. 2. 2001 do 1. 8. 2008, pravilno zavrnilo. Vse odločbe o določitvi količnika za določitev plače, ki jih je v tem obdobju tožena stranka izdala tožnici, so namreč dokončne in pravnomočne, zato jih v tem individualnem delovnem sporu ni mogoče spreminjati ali ugotavljati njihove (ne)zakonitosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023327
KZ člen 213, 213/1, 213/2, 213/3. KZ-1 člen 7, 7/2, 206, 206/1, 206/2. ZKP člen 387.
napačna pravna opredelitev dejanja – rop – milejši zakon – beneficium cohaesionis – sostorilstvo – pomoč
Kaznivo dejanje ropa sta obtoženca storila v sostorilstvu, vrednost ukradenih stvari pa je bila velika, zato je pravna opredelitev dejanja po 2. in 1. odstavku 206. člena KZ-1 milejša kot pravna opredelitev po 3., 2. in 1. odstavku 213. člena KZ, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja.
pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - zmanjšanje pogodbene kazni - zamuda z izpolnitvijo
Ker je tožeča stranka dokazala, da je sporočila toženi stranki, da bo zaradi zamude izročitve poslovnega prostora uveljavljala pravico do pogodbene kazni, je izpolnila svoje obveznosti nemudnega sporočila po 5. odstavku 251. člena OZ. Pri tem ni pomembno, da te izjave ni sporočila direktorju tožene stranke, ampak zaposleni pri toženi stranki, ki je urejala vse zadeve v zvezi z najemom in prodajo poslovnega prostora.
rent–a–car – oddaja vozila v najem – višja zavarovalna premija – splošni pogodbeni pogoji – razlaga pogodb
Toženki ni uspelo dokazati, da ima sporno določilo njenih splošnih pogojev jasen in enoznačen pomen, zato ga je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da gre za vnaprej pripravljeno pogodbeno vsebino, upravičeno razlagalo v tožničino korist.
oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – obročno plačilo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavljajo tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.
ZBPP v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek). Ni torej pomemben le dohodek stranke, ki prosi za oprostitev.
ZPP člen 274. ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/4, 205, 205/2, 206.
zavrženje tožbe - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - čisti denarni zahtevek - neposredno sodno varstvo - plačilo razlike plače
Tožnik ne izpodbija odločb tožene stranke, ampak vtožuje le razliko v plači med plačo, ki mu je bila obračunana in izplačana (tožena stranka je tožniku plačala stimulacijo, ki pripada delavcem, ki delajo na delovnem mestu tehnične režije) in plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen, če bi tožena stranka upoštevala stimulacijo, ki pripada delavcem na izvršilnih delovnih mestih. V konkretni zadevi je tožbeni zahtevek čisti denarni zahtevek, zato predhodni postopek varstva pravic pri delodajalcu ni potreben. V skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem v roku petih let (206. člen ZDR). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe.