ZIZ člen 15. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 123, 123/2.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - napačna izbira šolanja - prepis na drugo šolo - ponoven vpis v srednjo šolo - ponoven vpis v letnik - ugasnitev izvršilnega naslova - prenehanje preživninske obveznosti - neuspeh pri šolanju - učinek za nazaj - namen izobraževanja - pavziranje - aktivnost upnika - redno izpolnjevanje študijskih obveznosti - upravičen razlog za zastoj pri šolanju - pavšalne trditve - zavrnitev dokaza - kršitev načela kontradiktornosti - delni uspeh - stroški ugovornega postopka - sorazmeren del stroškov
Napačna izbira izobraževalnega programa po polnoletnosti načelno še ne povzroči ugasnitve izvršilnega naslova, v katerem je bila določena preživnina.
Če je bila upniku zaradi neuspeha v prvem letniku študija dana možnost v naslednjem šolskem letu neuspeh popraviti, mu za to šolsko leto tudi pripada preživnina. Dejstvo, da upnik niti v naslednjem šolskem letu ni opravil študijskih obveznosti, pa je povzročilo prenehanje učinkovanja izvršilnega naslova za naprej.
Upnik po ugasnitvi izvršilnega naslova ni več upravičen na njegovi podlagi terjati preživnine, kljub nadaljnjemu uspešnemu študiju.
prekinitev zapuščinskega postopka – vštevanje daril v zakoniti dedni delež – verjetnejša pravica – nepredložitev dokazov – napotitev na pravdo
V danih okoliščinah primera je pritožnikova pravica, da se darila ne vštevajo, manj verjetna od pravice sodedičev, ki zahtevajo vštevanje daril v zakoniti dedni delež.
Stečajni upravitelj je v imenu tožene stranke v celoti priznal terjatev tožnice. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, zato tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenim zahtevkom. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno (352/1 čl. ZPP).
OZ člen 136, 136/2, 165, 179, 299, 299/2, 378, 378/1.
krivdna odškodninska odgovornost – neodgovorne osebe – stanje prehodne nerazsodnosti – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Po 2. odstavku 136. člena OZ je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje. Ta dokaz tožencu očitno ni uspel. Po ugotovitvi izpodbijane sodbe je toženec namreč manj kot leto dni pred obravnavanim škodnim dogodkom kljub opozorilom zdravnikov zavrnil ponujeno bolnišnično zdravljenje, njegovo zdravstveno stanje pa se nato do škodnega dogodka ni spremenilo (izboljšalo).
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve sodišče ni v zadostni meri upoštevalo vseh ugotovljenih okoliščin primera. Premajhno težo je pripisalo dejstvu, da je toženec tožnico s prostaškim izrazom žalil v navzočnosti tretjih oseb in da je bilo posebej ponižujoče tudi mesto udarca, ki ji ga je prizadejal. Teža posega in njegovih posledic je bila toliko hujša, ker tožničin poklic terja primerno avtoriteto in ker v kraju, kjer pravdni stranki živita, obravnavanega dogodka ni bilo mogoče prikriti.
pogodba o delu – prenehanje pogodbe po volji naročnika – dogovor o plačilu za primer odstopa od pogodbe – odstop od pogodbe zaradi kršitve nasprotne stranke – trditveno breme
Če je lahko naročnica po dogovoru z izvajalko sama zasilno sanirala del stojnice, iz te okoliščine ni bilo mogoče sklepati, da je imel opravljen posel tako napako, da je bilo delo neuporabno, niti da je posel opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, zato niso izpolnjeni pogoji za odstop od pogodbe brez predhodne zahteve za odpravo napak.
ZDR-1 člen 83, 85, 109, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - nespoštovanje zdravnikovih navodil - opravljanje dela v času bolniškega staleža
Tožena stranka ni dokazala, da naj bi tožnik kršil navodila osebne zdravnice ali odpotoval iz kraja bivanja brez njenega soglasja, niti ni dokazala, da naj bi tožnik v času bolniškega staleža opravljal delo. Ker ni podan utemeljen razlog za izredno odpoved po 2. in 8. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1, izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
sklep o dopolnitvi vloge za oprostitev plačila sodnih taks – vročanje pravni osebi – sprememba naslova sedeža – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Okoliščina, da je bila sprememba sedeža druge toženke objavljena na AJPES, ne spreminja dolžnosti stranke, da sodišče (pravočasno) obvesti o spremembi sedeža, kot to določa 145. člen ZPP.
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne na podlagi spornega dogovora, kot je to zatrjevala tožena stranka. Iz vsebine tega dogovora, ki je bil sklenjen v zvezi s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, namreč izhaja, da sta stranki sporazumno razveljavili izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se dogovorili o ponovni vzpostavitvi delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki po pogodbi o zaposlitvi in o vseh pravicah tožnika za obdobje po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sporazumeli sta se, da bo tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pravna posledica redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpravnina, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Zakon določa, da je posest dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Podana mora biti torej dejanska oblast nad stvarjo in voljni element. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu dejansko stvar pripada. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti tudi zmota opravičljiva. Dejstvo, da pravna prednica in tožnik, ki je bil tedaj z njo, nista preverila, ali je parcela iz pogodbe enaka tisti parceli, ki sta jo sama pogledala pred nakupom, ni opravičljiva zmota.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - vpogled v uradne evidence - stečaj družbenika - možnost razpolaganja s terjatvami - zaprtje računa - nesubstanciran dokazni predlog - pomanjkljiva trditvena podlaga - nova dejstva v pritožbenem postopku - res iudicata - razpravno načelo - načelo neodvisnosti sodstva
Zapadle in neplačane terjatve sicer res štejejo v aktivo, vendar slednje ne pomeni avtomatično, da stranka z njimi ne more razpolagati. Terjatve lahko npr. odstopi tretji osebi proti plačilu ali sklene pogodbo o factoringu, kar pomeni, da imajo lahko tudi takšne terjatve določeno vrednost.
Samo dejstvo zaprtja računa še ne pomeni odsotnosti sredstev za plačilo sodne takse. Tožeča stranka lahko zaprt račun ponovno odpre oziroma odpre novega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083079
OZ člen 766, 990, 994, 994/1. ZOR člen 749. ZOdv člen 17, 17/1, 17/2. ZPP člen 285.
opravljanje odvetniških storitev – pravica do plačila – mandatna pogodba – družbena pogodba – materialno procesno vodstvo
Slovensko pozitivno pravo ne dovoljuje, da bi odvetnik za opravljanje svojih storitev s stranko sklenil družbeno ali nepodobno pogodbo, na podlagi katere bi bil upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi. Odvetniško pooblastilno razmerje za zastopanje stranke namreč lahko temelji le na mandatnem razmerju.
ZDZdr člen 10, 10/1, 10/1-10, 30, 30/1, 40, 46, 47, 47/2, 50, 50/2, 52, 75, 75/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – sprejem brez privolitve – najbližja oseba – pravica do pritožbe – možnost sodelovanja v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker najbližji osebi ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, je prišlo do kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
začasne odredbe – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – namen zavarovanja – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogodba o dosmrtnem preživljanju – obstoječa prepoved razpolaganja v korist preživljalca
S predlagano in izdano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, ki je zgolj v tem, da bi se tožnika v morebitni izvršbi lahko poplačala s prodajo toženčevih nepremičnin, ki so predmet začasne odredbe. Toženec je že pred predlagano začasno odredbo sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero se je zavezal svojemu nečaku po svoji smrti izročiti in prepustiti med ostalimi tudi nepremičnine, ki so navedene v začasni odredbi. Hkrati se je toženec zavezal in dovolil pogodbeno prepoved odtujitve in obremenitve vseh nepremičnin, ki so predmet pogodbe, v korist pogodbenika kot preživljalca.
ZPP člen 140, 140/1, 145, 145/2, 339, 339/2, 339/2-8.
vročanje – nepravilno vročanje – vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko – kršitev pravice do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker vročitev tožbe v odgovor po takrat veljavnih določbah ZPP ni bila pravilno opravljena, sodišče posledično ni imelo podlage za vročanje ostalih sodnih pošiljk, tudi vabil na naroke za glavno obravnavo, na podlagi 2. odstavka 145. člena ZPP (vročanje na sodno desko).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083060
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravna oseba – pooblastilo za sklenitev dogovora – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je bil sklenjen ustni dogovor pri čemer ne pojasni, kako je tak dogovor za pravno osebo sklenil Š. Z., ki ni njen zastopnik, niti pooblaščenec in ni imel pooblastila za sklepanje takšnega dogovora. Sodišče brez pravne podlage in brez pojasnila enači lastništvo pravne osebe s fizično osebo.
sprememba tožbe - dopolnitev tožbe - poprava posameznih navedb v tožbi
Tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe tako, da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (tretji odstavek 184. člena ZPP). Tožeča stranka pa s svojo dodatno specifikacijo tožbenega zahtevka v 31. 1. 2014 vloženi pripravljalni vlogi ni ne spremenila istovetnosti zahtevka in ne uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega, niti ni povečala obstoječega zahtevka, saj je že v predlogu oziroma zahtevi za izpraznitev poslovnega prostora navedla “… in ga prostega oseb in stvari najemnika … .”, torej nedoločeno število (oseb in) stvari tožene stranke. Te stvari tožene stranke je v cit. vlogi pač konkretizirala (predvsem) na dve njeni stvari. Tožeča stranka je tako le dopolnila oziroma popravila posamezne navedbe.
odstop terjatve – odstop z odplačno pogodbo – razmerje med odstopnikom in prevzemnikom – odgovornost za obstoj terjatve – odgovornost za izterljivost
Določbi 423. in 424. člena OZ urejata odgovornost odstopnika terjatve prevzemniku terjatve za obstoj in izterljivosti odstopljene terjatve, pri čemer te odgovornosti ni, če je bila terjatev odstopljena neodplačno, kar enako velja, če odplačnost ni dokazana.
Tožena stranka mora v primeru umika tožbe izrecno zahtevati tudi povrnitev stroškov postopka zaradi umika tožbe, da se šteje, da povrnitev teh stroškov zahteva (159. člen ZPP).
Oškodovanec mora dokazati škodo, ki mu je nastala. Sodišče je svojo odločitev o tem, kakšne bolečine in nevšečnosti je tožnik trpel, oprlo predvsem na navedbe – občutja tožnika. Ni pa objektiviziralo svoje odločitve upoštevaje zaključke izvedenca medicinske stroke, zaradi česar je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo.