Zakon določa, da je posest dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Podana mora biti torej dejanska oblast nad stvarjo in voljni element. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu dejansko stvar pripada. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti tudi zmota opravičljiva. Dejstvo, da pravna prednica in tožnik, ki je bil tedaj z njo, nista preverila, ali je parcela iz pogodbe enaka tisti parceli, ki sta jo sama pogledala pred nakupom, ni opravičljiva zmota.
STEČAJNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074753
ZOdvT člen 12, 21, 21/1, 22, 22/1, 28, 28/1. ZOdvT tarifna številka 3431. ZST-1 člen 19, 19/2. ZPP člen 44, 44/2, 45.
stroški stečajnega postopka – nagrada za postopek za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve –vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
ZOdvT določa pravila ugotavljanja vrednosti predmeta odvetniške storitve. Za primer, če se odvetniška nagrada odmeri po vrednosti, kot v obravnavanem primeru, zakon v 1. odstavku 21. člena napotuje na uporabo pravil določanja vrednosti predmeta iz Zakona o sodnih taksah, ta pa v 2. odstavku 19. člena določa, da se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če v Zakonu o sodnih taksah ni določeno drugače. V pravdnem postopku je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo navede tožeča stranka v tožbi, sodišče pa se mora o pravilnosti navedene vrednosti prepričati na hiter in primeren način in o tem takoj odločiti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
Ob smiselni uporabi določbe 45. člena ZPP vloga, s katero zahteva dolžnik povrnitev stroškov predhodnega insolvenčnega postopka, v njej pa ni navedena vrednost predmeta odvetniške storitve, ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se obravnavala. V tem primeru sodišče ne zavrne zahteve za povrnitev stroškov zastopanja odvetnika pač pa mora vlogo dolžniku poslati v dopolnitev.
odpoved posredniške pogodbe - odškodnina v višini provizije
Z odpovedjo posredniške pogodbe s strani Zavarovalnice je nastala pravna situacija, ko tožeča stranka z njo ni imela razmerja in s tem ne pravne podlage, da bi ji Zavarovalnica morala dopustiti opravljanje posredniškega posla v njenem imenu in za njen račun s posredovanjem pri toženi stranki.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožeča stranka zaradi odpadle pravne podlage ni mogla zahtevati od Zavarovalnice, da bi delovala kot zavarovalni posrednik za toženo stranko, saj gre pri posredovanju za obe stranki za medsebojno vezan posel in prav zato je tudi predpisana zakonska obveznost, da posrednik svojo vlogo dvojnega posrednika razkrije čimprej in obema naročiteljema.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083065
OZ člen 302, 660, 665, 665/1. ZIZ člen 225, 225/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasne odredbe – verjetnost terjatve – gradbena pogodba – odgovornost za napake – stvarna napaka – odgovornost izvajalca – pomanjkljiva projektna dokumentacija – odgovornost naročitelja – regresi – solidarna odgovornost izvajalca in projektanta – sodni depozit – nadomestna izvršba – dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
Če izvajalec zgradi objekt na podlagi pomanjkljive projektne dokumentacije, je končna posledica tega, da ima zgrajeni objekt napake. Odgovornosti za stvarne napake pa se izvajalec razbremeni samo, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere in da tega vzroka ni mogel obvladati. Projektno dokumentacijo mora zagotoviti naročnik, zato imajo pomanjkljivosti projektne dokumentacije značilnost vzroka, ki izvira iz naročnikove sfere. Če sta v razmerju do naročnika za napako odgovorna izvajalec in projektant, je njuna odgovornost solidarna (1. odstavek 665. člena OZ).
Zavarovanju terjatve ni namenjen sodni depozit, ampak so ji namenjeni drugi instituti izvršilnega prava.
Kot merilo za znižanje cene potovanja se priporoča uporaba Frankfurtske tabele, ki sicer ni formalni pravni vir, je pa splošno v uporabi v več evropskih državah in lahko tudi slovensko sodišče koristno informira o pomenu oziroma vrednosti ugotovljenih napak.
Pri paketnih potovanjih, kakršno je bilo tudi potovanje tožnikov, pravo EU iz primera Leitner vs. TUI (razlaga Direktive 90/314EGS o paketnih turističnih potovanjih) priznava potrošniku nepremoženjsko škodo zaradi izgube (užitka) dopusta. Če bi sodišče prve stopnje ugotovilo toženkino odškodninsko odgovornost, bi glede na trditve, ki so jih tožniki podali, sodišče moralo upoštevati (kvečjemu) to obliko škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083668
OZ člen 131, 164, 164/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
odškodninska odgovornost – povrnitev premoženjske škode – vzpostavitev prejšnjega stanja – denarna odškodnina – načelo restitucije – povrnitev pravdnih stroškov – nagrada za postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno v okviru odškodninskega zahtevka upoštevalo temeljno načelo, da je oškodovanec upravičen le do vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če škodnega dogodka ne bi bilo. V konkretnem primeru je zato prvo sodišče tožnici pravilno priznalo odškodnino le v višini razlike med plačano dohodnino in dohodnino, ki bi jo ugotovil davčni organ v ponovljenem postopku, če ne bi prišlo do protipravnega ravnanja tožene stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083030
OZ člen 943. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote – premoženjska škoda – ugovor nenastale pravice – fingirana prometna nesreča – zavrnitev dokaznega predloga – priče – kršitev načela kontradiktornosti
Če želi stranka neko pravnorelevantno dejstvo dokazovati s pričami, ji tega načeloma sodišče ne more odreči. Ali so priče verodostojne ali ne, lahko oceni šele potem, ko jih samo neposredno zasliši.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - vpogled v uradne evidence - stečaj družbenika - možnost razpolaganja s terjatvami - zaprtje računa - nesubstanciran dokazni predlog - pomanjkljiva trditvena podlaga - nova dejstva v pritožbenem postopku - res iudicata - razpravno načelo - načelo neodvisnosti sodstva
Zapadle in neplačane terjatve sicer res štejejo v aktivo, vendar slednje ne pomeni avtomatično, da stranka z njimi ne more razpolagati. Terjatve lahko npr. odstopi tretji osebi proti plačilu ali sklene pogodbo o factoringu, kar pomeni, da imajo lahko tudi takšne terjatve določeno vrednost.
Samo dejstvo zaprtja računa še ne pomeni odsotnosti sredstev za plačilo sodne takse. Tožeča stranka lahko zaprt račun ponovno odpre oziroma odpre novega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023327
KZ člen 213, 213/1, 213/2, 213/3. KZ-1 člen 7, 7/2, 206, 206/1, 206/2. ZKP člen 387.
napačna pravna opredelitev dejanja – rop – milejši zakon – beneficium cohaesionis – sostorilstvo – pomoč
Kaznivo dejanje ropa sta obtoženca storila v sostorilstvu, vrednost ukradenih stvari pa je bila velika, zato je pravna opredelitev dejanja po 2. in 1. odstavku 206. člena KZ-1 milejša kot pravna opredelitev po 3., 2. in 1. odstavku 213. člena KZ, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja.
OZ člen 136, 136/2, 165, 179, 299, 299/2, 378, 378/1.
krivdna odškodninska odgovornost – neodgovorne osebe – stanje prehodne nerazsodnosti – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Po 2. odstavku 136. člena OZ je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje. Ta dokaz tožencu očitno ni uspel. Po ugotovitvi izpodbijane sodbe je toženec namreč manj kot leto dni pred obravnavanim škodnim dogodkom kljub opozorilom zdravnikov zavrnil ponujeno bolnišnično zdravljenje, njegovo zdravstveno stanje pa se nato do škodnega dogodka ni spremenilo (izboljšalo).
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve sodišče ni v zadostni meri upoštevalo vseh ugotovljenih okoliščin primera. Premajhno težo je pripisalo dejstvu, da je toženec tožnico s prostaškim izrazom žalil v navzočnosti tretjih oseb in da je bilo posebej ponižujoče tudi mesto udarca, ki ji ga je prizadejal. Teža posega in njegovih posledic je bila toliko hujša, ker tožničin poklic terja primerno avtoriteto in ker v kraju, kjer pravdni stranki živita, obravnavanega dogodka ni bilo mogoče prikriti.
Na toženčevi strani je bilo dokazno breme, da ovrže pogodbeno dogovorjeno domnevo o njegovi alkoholiziranosti v času nastanka škodnega dogodka zaradi zapustitve kraja prometne nesreče.
pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - zmanjšanje pogodbene kazni - zamuda z izpolnitvijo
Ker je tožeča stranka dokazala, da je sporočila toženi stranki, da bo zaradi zamude izročitve poslovnega prostora uveljavljala pravico do pogodbene kazni, je izpolnila svoje obveznosti nemudnega sporočila po 5. odstavku 251. člena OZ. Pri tem ni pomembno, da te izjave ni sporočila direktorju tožene stranke, ampak zaposleni pri toženi stranki, ki je urejala vse zadeve v zvezi z najemom in prodajo poslovnega prostora.
plačilo razlike plače - zastaranje - uvrstitev v plačni razred
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v 5 letih (206. člen ZDR). Tožničin zahtevek za obračun in izplačilo razlik v plači za obdobje pred 22. 6. 2006 je zastaran, ker je tožnica tožbo vložila šele 22. 6. 2011.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, ki se nanaša na uvrstitev tožnice v plačni razred s količnikom 9,00 ter na obračun in izplačilo razlik v plači za obdobje od 13. 2. 2001 do 1. 8. 2008, pravilno zavrnilo. Vse odločbe o določitvi količnika za določitev plače, ki jih je v tem obdobju tožena stranka izdala tožnici, so namreč dokončne in pravnomočne, zato jih v tem individualnem delovnem sporu ni mogoče spreminjati ali ugotavljati njihove (ne)zakonitosti.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opustitev zagovora - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožnik s svojimi besedami in ravnanjem (z besedami, da je živčen, da ne more delati oziroma da ne bo delal in s tem, da je dal na mizo kartico od telefona, telefon in ključe od poslovnih prostorov) jasno pokazal, da z delom pri toženi stranki ne želi več nadaljevati, zaključilo, da so bile v obravnavanem primeru podane okoliščine, zaradi katerih je bila opustitev zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi upravičena ter okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Ker ZDR-1 delodajalcu v drugem odstavku 85. člena opustitev zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dovoljuje le izjemoma, med strankama pa ni sporno, da ga tožena stranka tožniku v obravnavanem primeru ni omogočila, obstoj zgoraj navedenih okoliščin predstavlja odločilno dejstvo, o katerem izpodbijana sodba nima razlogov, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064701
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – stanovanje kot skupno premoženje – darilo – ugovor višjega deleža na skupnem premoženju – ugovor izključne lastnine – izviren način pridobitve lastninske pravice
Darilo, dano obema partnerjema, namreč predstavlja posebno premoženje enega in drugega partnerja, pri čemer nastane solastnina z enakim solastniškim deležem vsakega do ½, razen če darovalec izrecno določi drugače.
Bistveno za nastanek skupne lastnine je dejstvo, da je tožnik za plačilo dela kupnine najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, ki ga je odplačeval iz svojih prihodkov, pri čemer višina njegovega prispevka za nastanek skupnega premoženja ni pomembna. Ob dejstvu, da nobena od strank ni uveljavljala nadpolovičnega deleža in da velja domneva o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju (1. odstavek 59. člena ZZZDR), je povsem nepomemben način oziroma vir financiranja preostale kupnine. Pritrditi pa je stališču sodišča prve stopnje, da sodna praksa šteje, da toženkin ugovor izključne lastnine ne vključuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Tožnik bo skladno s 3. točko 1. odstavka 40. člena ZZK-1 vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko dosegel že na podlagi ugotovitvenega dela izreka. Slednji zadostuje, saj gre pri nastanku skupne lastnine za izviren način pridobitve lastninske pravice in ne pravnoposlovni podlagi.
Oškodovanec mora dokazati škodo, ki mu je nastala. Sodišče je svojo odločitev o tem, kakšne bolečine in nevšečnosti je tožnik trpel, oprlo predvsem na navedbe – občutja tožnika. Ni pa objektiviziralo svoje odločitve upoštevaje zaključke izvedenca medicinske stroke, zaradi česar je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja in obratovanja – ključ delitve – trditveno in dokazno breme – prepozne trditve
Pravila o trditvenem in dokaznem bremenu določajo, da mora stranka najprej zatrjevati dejstva in jih potem tudi dokazati. Toženka je sicer zatrjevala, da naj bi bil njen delež nižji od določenega v pogodbi o upravljanju, vendar pa v tej zvezi ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu, kakšna je ta nižja višina.
Zaradi kršitve metodološkega napotka iz 8. člena ZPP se sklepa ne da preizkusiti, zaradi česar je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.