ZPP člen 274. ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/4, 205, 205/2, 206.
zavrženje tožbe - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - čisti denarni zahtevek - neposredno sodno varstvo - plačilo razlike plače
Tožnik ne izpodbija odločb tožene stranke, ampak vtožuje le razliko v plači med plačo, ki mu je bila obračunana in izplačana (tožena stranka je tožniku plačala stimulacijo, ki pripada delavcem, ki delajo na delovnem mestu tehnične režije) in plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen, če bi tožena stranka upoštevala stimulacijo, ki pripada delavcem na izvršilnih delovnih mestih. V konkretni zadevi je tožbeni zahtevek čisti denarni zahtevek, zato predhodni postopek varstva pravic pri delodajalcu ni potreben. V skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem v roku petih let (206. člen ZDR). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
Blokada transakcijskega računa sicer res izkazuje določene občasne likvidnostne težave, ni pa že sama po sebi pokazatelj takšne trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožnice.
Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve premoženja predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more biti uspešen.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja in obratovanja – ključ delitve – trditveno in dokazno breme – prepozne trditve
Pravila o trditvenem in dokaznem bremenu določajo, da mora stranka najprej zatrjevati dejstva in jih potem tudi dokazati. Toženka je sicer zatrjevala, da naj bi bil njen delež nižji od določenega v pogodbi o upravljanju, vendar pa v tej zvezi ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu, kakšna je ta nižja višina.
Zaradi kršitve metodološkega napotka iz 8. člena ZPP se sklepa ne da preizkusiti, zaradi česar je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
stroški prevoza na delo in z dela - razdalja od bivališča do delovnega mesta
V skladu s prvim odstavkom 168. člena ZUJF povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Dne 10. 1. 2013 je Vlada RS s sklepom določila uporabo enotnega daljinomera „zemljevid.najdi.si“ za namen povračil stroškov in drugih prejemkov, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo pa je 15. 1. 2013 izdalo dopis o določitvi enotnega daljinomera za namen povračila stroškov in drugih prejemkov ter drugih pravic in obveznosti zaposlenih in določilo daljinomer „zemljevid.najdi.si“ za enotni daljinomer. Podatek na spletni strani „najdi.si“ je vsakomur dostopen, torej gre za dejstvo, ki je splošno znano. Pritožbeno sodišče je z vpogledom na spletno stran „najdi.si“ (iskanje poti) ugotovilo, da razdalja od bivališča tožnice do delovnega mesta tako pešpot kot pot z avtomobilom znaša 2,1 km, zato je tožnica upravičena do povračila vtoževanih stroškov prevoza na delo in z dela.
začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – prenehanje pravic in dolžnosti zakonitega zastopnika – vročanje
Začasni zastopnik ima pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika od dne postavitve do takrat, dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo – skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo
Po izvršilnem naslovu, ki je jasen, je obveznost obeh dolžnikov, da tisti solastniški del nepremičnine, katerega je kupil kupec V. d.o.o. S., izpraznita tako, da odstranita iz omenjenih nepremičnin vse svoje stvari in nepremičnino izročita kupcu prosto oseb, ki so nepremičnino uporabljale na podlagi solastništva dolžnikov. Upnik pa je v predlogu za izvršbo predlagal izselitev dolžnikov iz omenjene nepremičnine in izselitev vseh dolžnikovih stvari iz omenjene nepremičnine ter izročitev izpraznjene nepremičnine oseb in stvari upniku. Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča upnik kvečjemu predlagal nekaj več kot mu gre po izvršilnem naslovu (izpraznitev celotne nepremičnine), ne pa nekaj drugega. Zato tudi ni bilo podlage za ugoditev ugovoru v celoti ter razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo.
Sodišče prve stopnje je opravilo le en narok za glavno obravnavo, na katerem je sprejelo sklep, da se narok preloži za nedoločen čas, nato pa je na seji senata, na katero stranki nista bili vabljeni, sprejelo odločitev o zadevi. Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka pričakovala, da bo sodišče prve stopnje pred izdajo končne odločbe opravilo še en narok za glavno obravnavo, ker tega ni opravilo, pa ji je odvzelo možnost, da bi pravočasno zahtevala povračilo (vseh) stroškov postopka (tretji odstavek 163. člena ZPP). S takim ravnanjem je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 291. člena ZPP. Ob smiselni uporabi te določbe, v skladu s katero predsednik senata naznani, da je glavna obravnava končana, ko senat misli, da je zadeva obravnavana, tako da se lahko izda odločba, bi namreč sodišče prve stopnje moralo s sklepom zaključiti glavno obravnavo, ker tega ni storilo, pa tožeča stranka ni mogla vedeti, da povračila stroškov ne bo imela več možnosti zahtevati, saj je bil narok predhodno preložen za nedoločen čas. Ta kršitev je vplivala tudi na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela sklepa, saj je odločitev o stroških postopka napačna, ker je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo (le) povračilo stroškov postopka, ki jih je tožeča stranka priglasila v tožbi, čeprav so ji v nadaljnjem postopku na prvi stopnji nastali dodatni stroški.
Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno v skladu z razpravnim načelom šteti, da to dejstvo ne obstaja. Sodišče tako ne more preverjati vseh hipotetično možnih okoliščin, ki bi lahko privedle do ničnosti pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069128
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 20a/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 3, 86, 86/1, 1012, 1019, 1019/1, 1019/3, 1019/4, 1025.
notarski zapis – izvršljivost – dodatni rok za plačilo – primeren rok – ničnost pogodbenih določil – odstop od pogodbe – poroštvo – subsidiarno poroštvo – načelo stroge formalne legalitete – odlog izvršbe
Stranke so v kreditni pogodbe dogovorile, da rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni, prične teči že z dnem oddaje priporočene pošiljke po pošti (in torej ne z dnem, ko bi se dolžniki imeli možnost s pisanjem dejansko seznaniti, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba). Od 28. 4. 2014, ko je upnik pismo o odpovedi kredita poslal priporočeno po pošti, do 19. 5. 2014, ko je določil dodatni rok za izpolnitev obveznosti, je poteklo že več kot 15 dni, zato je bil minimalni pogodbeno dogovorjeni rok v celoti spoštovan. Tretji dolžnik ob uveljavljanju zatrjevane ničnosti določila o roku le pavšalno in neopredeljeno navaja, da je tako dogovorjen način začetka teka roka v nasprotju s temelji obligacijskega prava, vendar pa ne sodišče prve stopnje ne višje sodišče ob odločanju takega očitnega nasprotja nista ugotovila.
Tretji dolžnik se je v predmetni zadevi zavezal kot subsidiarni porok, kar pomeni, da se sme od njega zahtevati izpolnitev obveznosti samo v primeru, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi. V izjavi o zapadlosti kreditne pogodbe je bil glavni dolžnik pozvan, da dolg skupaj s pripadki nemudoma poravna upniku. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je v izjavi o zapadlosti kredita rok določen. Jasno je namreč razvidno, da je upnik plačilo terjatve zahteval „nemudoma“, torej „takoj“, kar rok plačila opredeljuje dovolj določno. Petnajstdnevni rok, na katerega se sklicuje pritožba, je izrecno določen le kot dodatni rok, ki ga mora upnik kreditojemalcu pustiti za izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti kot pogoj za možnost uveljavljanja odstopnega upravičenja, ko pa enkrat pride do odstopa od pogodbe, je že po notarskem zapisu določen rok za izpolnitev celotne obveznosti „takoj“, kar je upnik tudi upošteval v izjavi o odstopu od pogodbe.
Neutemeljeni so tudi očitki, da je sodišče prve stopnje s svojo razlago roka izničilo razlikovanje med subsidiarnim in solidarnim poroštvom. Ko sta namreč izpolnjena oba pogoja za uveljavljanje terjatve zoper subsidiarnega dolžnika (dospelost terjatve zoper glavnega dolžnika in neizpolnitev le-te ter pisna postavitev dodatnega roka za izpolnitev glavnemu dolžniku), terjatev zoper subsidiarnega poroka dospe na način, da upnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika ali od poroka ali od obeh hkrati kot solidarnih dolžnikov.
Opustitev upnikovega obvestila poroku, da je glavni dolžnik v zamudi z izpolnitvijo, ima lahko le posledice odškodninske odgovornosti, za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katere izpolnitev se je zavezal tudi porok, pa zadošča le priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - opravljanje drugega dela - sodna razveza - denarno nadomestilo
Tožniku je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi ukinitve delovnega mesta „vodja oddelka za zavarovanje“, ki pa ga tožnik v času podaje redne odpovedi ni zasedal. Tožnik je bil namreč v času podaje redne odpovedi pogodbe zaposlitvi pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „upravni direktor“. Ker tožena stranka ni dokazala, da je prenehala potreba po tožnikovem delu na delovnem mestu „upravni direktor“ pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057385
URS člen 56, 56/1. ZPP člen 1. ZZZDR člen 2, 421, 421/4.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – vloga centra za socialno delo v sodnem postopku – otrokova korist – mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi – posebno družbeno varstvo družine
Vloga centra za socialno delo v sodnem postopku je, da relativizira odvisnost sodbe o dejanskem stanju le od aktivnosti in navedb strank. To stori s posredovanjem mnenja glede otrokovih koristi, s katerim omogoči sodišču, da izve za dejanske okoliščine, ki bodo ne le usmerjale njegovo nadaljnjo procesno aktivnost, ampak tudi omogočile odločitev, ki bo v največjem interesu otroka. Iz navedenih razlogov ni mogoče slediti toženčevemu očitku o pristranosti centra za socialno delo, ki je v tem postopku podal mnenje glede otrokove koristi, pred tem pa je izvajal socialnovarstvene storitve oziroma aktivnosti za pomoč družini.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069129
ZIZ člen 20a, 20a/1, 21, 21/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. OZ člen 82.
notarski zapis – primernost za izvršbo – primerna opredelitev obveznosti – določljivost obveznosti – revolving kredit – razlaga pogodb – informativni dokaz
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča zaradi načela stroge formalne legalitete ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
Pogodba o revolving kreditu v skladu s sodno prakso res ne more predstavljati primernega izvršilnega naslova, tudi če je sklenjena v obliki notarskega zapisa, saj običajno manjka obseg izpolnitve kredita oziroma je obseg terjatve nedoločen. V času sklenitve pogodbe namreč ni jasno, v kolikšni višini bo kreditojemalec kredit črpal, zato ni mogoče določiti, kolikšna bo obveznost, na tako nedoločno obveznost pa soglasja o neposredni izvršljivosti ni mogoče vezati. V konkretni situaciji dejstvo, da je bila sklenjena taka pogodba, na določnost oziroma določljivost terjatve ne vpliva, saj je bila višina terjatve znana in natančno določena z notarskim zapisom, ki je bil sklenjen en mesec po skrajnem roku za črpanje kredita, kot je bil dogovorjen s pogodbo.
Za glavnega dolžnika je terjatev natančno določena tako glede višine glavnice kot glede obresti in zapadlosti, dolžnika v predmetni zadevi pa sta tudi izrecno pristala na neposredno izvršljivost notarske listine glede vseh dogovorjenih obveznosti, s čimer je notarski zapis pridobil moč neposredno izvršljive listine in predstavlja primeren izvršilni naslov.
Pomanjkljive in nekonkretizirane trditvene podlage glede zatrjevanega dogovora o odlogu plačila tudi predlagani dokaz z zaslišanjem drugega dolžnika ne more sanirati, izvedba takega dokaz bi pomenila dopolnjevanje trditvene podlage in zato dokaz v informativne namene, kar pa ni dopustno.
Na toženčevi strani je bilo dokazno breme, da ovrže pogodbeno dogovorjeno domnevo o njegovi alkoholiziranosti v času nastanka škodnega dogodka zaradi zapustitve kraja prometne nesreče.
Tožnika bi morala točno opredeliti obseg motenja (v katerem delu moti posest pešpoti oporni zid in v katerem delu tlakovci, jašek in kanalete) in temu prilagoditi restitucijski in prepovedni del tožbenega zahtevka.
USTAVNO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060749
URS člen 158.
pravnomočnost – zapuščinski postopek – pravdni postopek – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem
V zapuščinskem postopku stranka ne more izpodbijati odločitve pravdnega sodišča, niti zahtevati ponovne obravnave vprašanj, ki so bila obravnavana v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083082
ZPP člen 8, 343, 343/4, 365, 365-1. OZ člen 147, 147/2.
zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravni interes – stranska intervencija – odškodninska odgovornost – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalcev – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca
Tožnik ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga RS za stransko intervencijo, zato je pritožba nedovoljena. Z ugoditvijo predlogu RS za stransko intervencijo na toženčevi strani se tožnikov pravni položaj v obravnavani zadevi ne bi v ničemer izboljšal.
OZ člen 136, 136/2, 165, 179, 299, 299/2, 378, 378/1.
krivdna odškodninska odgovornost – neodgovorne osebe – stanje prehodne nerazsodnosti – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Po 2. odstavku 136. člena OZ je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje. Ta dokaz tožencu očitno ni uspel. Po ugotovitvi izpodbijane sodbe je toženec namreč manj kot leto dni pred obravnavanim škodnim dogodkom kljub opozorilom zdravnikov zavrnil ponujeno bolnišnično zdravljenje, njegovo zdravstveno stanje pa se nato do škodnega dogodka ni spremenilo (izboljšalo).
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve sodišče ni v zadostni meri upoštevalo vseh ugotovljenih okoliščin primera. Premajhno težo je pripisalo dejstvu, da je toženec tožnico s prostaškim izrazom žalil v navzočnosti tretjih oseb in da je bilo posebej ponižujoče tudi mesto udarca, ki ji ga je prizadejal. Teža posega in njegovih posledic je bila toliko hujša, ker tožničin poklic terja primerno avtoriteto in ker v kraju, kjer pravdni stranki živita, obravnavanega dogodka ni bilo mogoče prikriti.