ZIZ člen 15. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 123, 123/2.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - napačna izbira šolanja - prepis na drugo šolo - ponoven vpis v srednjo šolo - ponoven vpis v letnik - ugasnitev izvršilnega naslova - prenehanje preživninske obveznosti - neuspeh pri šolanju - učinek za nazaj - namen izobraževanja - pavziranje - aktivnost upnika - redno izpolnjevanje študijskih obveznosti - upravičen razlog za zastoj pri šolanju - pavšalne trditve - zavrnitev dokaza - kršitev načela kontradiktornosti - delni uspeh - stroški ugovornega postopka - sorazmeren del stroškov
Napačna izbira izobraževalnega programa po polnoletnosti načelno še ne povzroči ugasnitve izvršilnega naslova, v katerem je bila določena preživnina.
Če je bila upniku zaradi neuspeha v prvem letniku študija dana možnost v naslednjem šolskem letu neuspeh popraviti, mu za to šolsko leto tudi pripada preživnina. Dejstvo, da upnik niti v naslednjem šolskem letu ni opravil študijskih obveznosti, pa je povzročilo prenehanje učinkovanja izvršilnega naslova za naprej.
Upnik po ugasnitvi izvršilnega naslova ni več upravičen na njegovi podlagi terjati preživnine, kljub nadaljnjemu uspešnemu študiju.
ZSPJS člen 20, 20/2. ZPol člen 88, 88/4. Uredba o napredovanju uradnikov v nazive člen 3.
plačilo razlike v plači - policist - napredovanje v naziv - dokončnost in pravnomočnost odločbe
Tožniku je bila s sklepom tožene stranke, potrjenim s sklepom komisije za pritožbe, zaradi napredovanja v naziv določena plača (v višini 29. plačnega razreda) skladno z določbami ZSPJS. Tožnik izpodbija sklepa kot nezakonita, ker ob prevedbi plače v letu 2008 ni bila upoštevana določba četrtega odstavka 88. člena ZPol, ki določa, da v primeru, če je zmanjšana delovna sposobnost posledica opravljanja z zakonom določenih nalog, policist obdrži plačo, ki jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, če je to zanj ugodneje. V konkretnem individualnem delovnem sporu sodišče presoja zakonitost izpodbijanih sklepov tožene stranke, ne more pa posegati v predhodne sklepe tožene stranke, ki so dokončni in pravnomočni, niti ne presoja pravilnosti prevedbe v letu 2008, ki je predmet drugega delovnopravnega spora. Ker sta izpodbijana sklepa skladna z določbami ZSPJS in ZUJF in zato zakonita, je tožbeni zahtevek, s katerim tožnik izpodbija zakonitost teh sklepov, neutemeljen.
plačilo razlike plače - zastaranje - uvrstitev v plačni razred
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v 5 letih (206. člen ZDR). Tožničin zahtevek za obračun in izplačilo razlik v plači za obdobje pred 22. 6. 2006 je zastaran, ker je tožnica tožbo vložila šele 22. 6. 2011.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, ki se nanaša na uvrstitev tožnice v plačni razred s količnikom 9,00 ter na obračun in izplačilo razlik v plači za obdobje od 13. 2. 2001 do 1. 8. 2008, pravilno zavrnilo. Vse odločbe o določitvi količnika za določitev plače, ki jih je v tem obdobju tožena stranka izdala tožnici, so namreč dokončne in pravnomočne, zato jih v tem individualnem delovnem sporu ni mogoče spreminjati ali ugotavljati njihove (ne)zakonitosti.
pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - zmanjšanje pogodbene kazni - zamuda z izpolnitvijo
Ker je tožeča stranka dokazala, da je sporočila toženi stranki, da bo zaradi zamude izročitve poslovnega prostora uveljavljala pravico do pogodbene kazni, je izpolnila svoje obveznosti nemudnega sporočila po 5. odstavku 251. člena OZ. Pri tem ni pomembno, da te izjave ni sporočila direktorju tožene stranke, ampak zaposleni pri toženi stranki, ki je urejala vse zadeve v zvezi z najemom in prodajo poslovnega prostora.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074738
ZDR-1 člen 177, 177/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 84, 84/1. ZDSS člen 4, 4-2. ZPP člen 23, 191, 191/1, 481, 481/1, 484.
odškodninska odgovornost delavcev – sosporniki – stvarna pristojnost – pristojnost sodišča splošne pristojnosti – pristojnost delovnega sodišča – individualni delovni spor – postopek v gospodarskih sporih
Če je za sojenje proti enemu tožencu pristojno sodišče splošne pristojnosti proti drugemu pa specializirano delovno sodišče, potem ne moreta biti tožena z isto tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074781
OZ člen 50, 50/2, 239.
pogodba o prodaji lastnih delnic - možnost ponovnega odkupa - reodkup - repo pogodba - nastanek škode - padec tržne cene - cena ob sklenitvi pogodbe - iztek roka za reodkup - zahteva za reodkup - opustitev skrbnosti - krivda za opustitev - izključitev vzročne zveze - navidezna pogodba
V kolikor je res želela, da pride do reodkupa delnic, bi kot skrben gospodarstvenik nedvomno morala četrto toženo stranko ponovno pozvati k predložitvi dokumentacije oziroma opraviti druga dejanja v smeri uveljavitve svoje zahteve (npr. jo uveljaviti v postopku pred sodiščem). Z opustitvijo takšnih ravnanj je tožeča stranka sama opustila skrbnost, ki se v pravnem prometu zahteva od pravnih oseb. Krivde za takšno opustitev ne more prenesti na tožene stranke, ki od sredine avgusta 2007 do izteka roka za reodkup niso bile v poziciji, ko bi lahko v imenu tožeče stranke opravljale kakršnakoli pravna dejanja.
Škoda bi tožeči stranki (tudi sicer) nastala le v primeru, če bi po izteku enoletnega roka, v katerem bi delnice lahko odkupila, tržna cena slednjih padla in bi jih zato lahko (po reodkupu) prodala le za ceno, nižjo od tiste, za katero bi jih lahko prodala v trenutku, ko je bila repopogodba sklenjena. Vendar pa tožeča stranka trditev v tej smeri ni podala.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014532
ZDR-1 člen 109, 109/2. ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/2, 43/4. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2, 273.
začasna odredba - verjetnost terjatve
Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki naloži, da mu je dolžna za čas dokler traja spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi plačevati denarno nadomestilo plače v višini, kot jo določa sedmi odstavek 137. člena ZDR. Ker tožnik v dosedanjem postopku ni izkazal za verjeten obstoj njegove terjatve v zvezi z nezakonitostjo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožnika za izdajo predlagane začasne odredbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083665
OZ člen 6, 131. ZPP člen 7, 8, 154, 154/2, 212. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 27, 28, 29, 30.
V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov. To pomeni, da ni moč govoriti ne o ekskluzivnosti dokaznih sredstev ne o njihovi vnaprej predvideni dokazni moči. Vse to velja tudi za področje dokazovanje obstoja in obsega nepremoženjske škode.
Pritožba pravilno opozarja, da je ločeno ugotavljanje pravdnega uspeha po temelju in višini sprejemljivo samo v primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023334
KZ-1 člen 173, 173/3, 173/4. ZKP člen 18, 18/2, 236, 236/1, 236/1-1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 392, 392/5.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - nedovoljen dokaz - izpovedba socialne delavke - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - krivda - dokazna ocena
Ni mogoče prezreti, da je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je obtoženec, ob tem, ko se je samozadovoljeval, gledal pornografske filme, da je oškodovanka spala, kot tudi, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni dokazano, da je s samozadovoljevanjem nadaljeval tudi po tem, ko se je oškodovanka zbudila.
Po vsem navedenem pa je po oceni pritožbenega sodišča izostala tudi njuna medsebojna psihična povezanost, ki mora biti pri kaznivem dejanju po 4. odstavku 173. člena KZ-1 med storilcem in kršitvijo podano pri sami manifestaciji spolnosti, to je v smislu medsebojnega zaznavanja (na primer gledanja, poslušanja).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083079
OZ člen 766, 990, 994, 994/1. ZOR člen 749. ZOdv člen 17, 17/1, 17/2. ZPP člen 285.
opravljanje odvetniških storitev – pravica do plačila – mandatna pogodba – družbena pogodba – materialno procesno vodstvo
Slovensko pozitivno pravo ne dovoljuje, da bi odvetnik za opravljanje svojih storitev s stranko sklenil družbeno ali nepodobno pogodbo, na podlagi katere bi bil upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi. Odvetniško pooblastilno razmerje za zastopanje stranke namreč lahko temelji le na mandatnem razmerju.
prekinitev zapuščinskega postopka – vštevanje daril v zakoniti dedni delež – verjetnejša pravica – nepredložitev dokazov – napotitev na pravdo
V danih okoliščinah primera je pritožnikova pravica, da se darila ne vštevajo, manj verjetna od pravice sodedičev, ki zahtevajo vštevanje daril v zakoniti dedni delež.
Stečajni upravitelj je v imenu tožene stranke v celoti priznal terjatev tožnice. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, zato tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenim zahtevkom. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno (352/1 čl. ZPP).
oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – obročno plačilo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavljajo tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.
ZBPP v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek). Ni torej pomemben le dohodek stranke, ki prosi za oprostitev.
ZPP člen 274. ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/4, 205, 205/2, 206.
zavrženje tožbe - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - čisti denarni zahtevek - neposredno sodno varstvo - plačilo razlike plače
Tožnik ne izpodbija odločb tožene stranke, ampak vtožuje le razliko v plači med plačo, ki mu je bila obračunana in izplačana (tožena stranka je tožniku plačala stimulacijo, ki pripada delavcem, ki delajo na delovnem mestu tehnične režije) in plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen, če bi tožena stranka upoštevala stimulacijo, ki pripada delavcem na izvršilnih delovnih mestih. V konkretni zadevi je tožbeni zahtevek čisti denarni zahtevek, zato predhodni postopek varstva pravic pri delodajalcu ni potreben. V skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem v roku petih let (206. člen ZDR). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
ZFPPIPP člen 327, 327/3, 329, 332, 332/1, 332/2, 332/3.
prodaja premoženja - način prodaje - kombinirana javna dražba - izklicna cena - zavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja
Zakon sicer določa dva osnovna tipa javnih dražb (z zviševanjem ali z zniževanjem cene), vendar ni zakonske ovire, da se javna dražba ne bi mogla opraviti s kombinacijo obeh, če se pokaže interes večih dražiteljev za nakup.
S tem, ko je sodišče prve stopnje skopo in pomanjkljivo obrazložilo zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga, je kršilo tožeči stranki pravico do izjave, saj je tožeča stranka, ko je predlagala navedeni dokaz, podala konkretne trditve o tem, zakaj je treba šteti obravnavani dokazni predlog za pravočasen, kljub temu, da ga je predlagala po prvem naroku za glavno obravnavo.
Zgolj povzemanje ali ocena dela izpovedi stranke, ne predstavlja vestne in skrbne presoje posameznega dokaza, iz katerega izhaja različno izpovedovanje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083030
OZ člen 943. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote – premoženjska škoda – ugovor nenastale pravice – fingirana prometna nesreča – zavrnitev dokaznega predloga – priče – kršitev načela kontradiktornosti
Če želi stranka neko pravnorelevantno dejstvo dokazovati s pričami, ji tega načeloma sodišče ne more odreči. Ali so priče verodostojne ali ne, lahko oceni šele potem, ko jih samo neposredno zasliši.
DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064701
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – stanovanje kot skupno premoženje – darilo – ugovor višjega deleža na skupnem premoženju – ugovor izključne lastnine – izviren način pridobitve lastninske pravice
Darilo, dano obema partnerjema, namreč predstavlja posebno premoženje enega in drugega partnerja, pri čemer nastane solastnina z enakim solastniškim deležem vsakega do ½, razen če darovalec izrecno določi drugače.
Bistveno za nastanek skupne lastnine je dejstvo, da je tožnik za plačilo dela kupnine najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, ki ga je odplačeval iz svojih prihodkov, pri čemer višina njegovega prispevka za nastanek skupnega premoženja ni pomembna. Ob dejstvu, da nobena od strank ni uveljavljala nadpolovičnega deleža in da velja domneva o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju (1. odstavek 59. člena ZZZDR), je povsem nepomemben način oziroma vir financiranja preostale kupnine. Pritrditi pa je stališču sodišča prve stopnje, da sodna praksa šteje, da toženkin ugovor izključne lastnine ne vključuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Tožnik bo skladno s 3. točko 1. odstavka 40. člena ZZK-1 vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko dosegel že na podlagi ugotovitvenega dela izreka. Slednji zadostuje, saj gre pri nastanku skupne lastnine za izviren način pridobitve lastninske pravice in ne pravnoposlovni podlagi.
Oškodovanec mora dokazati škodo, ki mu je nastala. Sodišče je svojo odločitev o tem, kakšne bolečine in nevšečnosti je tožnik trpel, oprlo predvsem na navedbe – občutja tožnika. Ni pa objektiviziralo svoje odločitve upoštevaje zaključke izvedenca medicinske stroke, zaradi česar je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo.
ZIZ člen 225, 225/2, 225/3. ZOdvT tarifna številka 6001, 6002.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - nadomestna terjatev - stroški - sklep o založitvi stroškov - predujem za stroške - ugovor - okoriščanje upnika - izpolnitev obveznosti namesto dolžnika - transakcijski račun - višina stroškov - realna ocena stroškov - potrebnost za izvršbo - predračun stroškov - specifikacija stroškov - primernost višine predujma - izvajalec del - nagrada za obrazloženo vlogo - materialni stroški - dejanska višina stroškov - stroški poštnih storitev - pavšalni znesek
V fazi odločanja o višini predujma, ki se naloži v plačilo dolžniku, ker sam noče izvršiti svoje obveznosti iz izvršilnega naslova (drugi odstavek 225. člena ZIZ), je upnik dolžan izkazati le približno vrednost stroškov, ki naj bi bili potrebni za realizacijo konkretne izvršbe. Pri preverjanju predlagane višine predujma mora tako sodišče paziti predvsem na to, da upnik pri izračunu predvidenih stroškov za realizacijo izvršbe ni upošteval stroškov, ki niso z ničemer povezani z izvršitvijo obveznosti iz izvršilnega naslova, oz. stroškov, ki so obračunani v absolutno previsokem znesku.
Ob presoji primernosti višine predujma sodišče ni dolžno ugotavljati, ali je upnik pri izračunu stroškov, ki bodo nastali z realizacijo izvršbe, upošteval oceno vrednosti stroškov najbolj kompetentnega in cenovno najbolj ugodnega izvajalca del.