sklep o dopolnitvi vloge za oprostitev plačila sodnih taks – vročanje pravni osebi – sprememba naslova sedeža – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Okoliščina, da je bila sprememba sedeža druge toženke objavljena na AJPES, ne spreminja dolžnosti stranke, da sodišče (pravočasno) obvesti o spremembi sedeža, kot to določa 145. člen ZPP.
ZPP člen 140, 140/1, 145, 145/2, 339, 339/2, 339/2-8.
vročanje – nepravilno vročanje – vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko – kršitev pravice do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker vročitev tožbe v odgovor po takrat veljavnih določbah ZPP ni bila pravilno opravljena, sodišče posledično ni imelo podlage za vročanje ostalih sodnih pošiljk, tudi vabil na naroke za glavno obravnavo, na podlagi 2. odstavka 145. člena ZPP (vročanje na sodno desko).
ZIZ člen 15. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 123, 123/2.
izterjava preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje - napačna izbira šolanja - prepis na drugo šolo - ponoven vpis v srednjo šolo - ponoven vpis v letnik - ugasnitev izvršilnega naslova - prenehanje preživninske obveznosti - neuspeh pri šolanju - učinek za nazaj - namen izobraževanja - pavziranje - aktivnost upnika - redno izpolnjevanje študijskih obveznosti - upravičen razlog za zastoj pri šolanju - pavšalne trditve - zavrnitev dokaza - kršitev načela kontradiktornosti - delni uspeh - stroški ugovornega postopka - sorazmeren del stroškov
Napačna izbira izobraževalnega programa po polnoletnosti načelno še ne povzroči ugasnitve izvršilnega naslova, v katerem je bila določena preživnina.
Če je bila upniku zaradi neuspeha v prvem letniku študija dana možnost v naslednjem šolskem letu neuspeh popraviti, mu za to šolsko leto tudi pripada preživnina. Dejstvo, da upnik niti v naslednjem šolskem letu ni opravil študijskih obveznosti, pa je povzročilo prenehanje učinkovanja izvršilnega naslova za naprej.
Upnik po ugasnitvi izvršilnega naslova ni več upravičen na njegovi podlagi terjati preživnine, kljub nadaljnjemu uspešnemu študiju.
Ker je v slovenski pravni teoriji in praksi glede okoriščanja uveljavljeno obogatitveno načelo, mora prejemnik koristi vrniti le korist, ki jo še ima v času izdaje sodne odločbe. Ker toženca denarja nimata več, odločitve ni mogoče opreti na določbe o neupravičeni obogatitvi, je pa iz trditev tožeče stranke mogoče izluščiti vsa pravno odločilna dejstva za uporabo določb o odškodninski odgovornosti, kar bo predmet novega sojenja.
Tožnik predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek na drugi stopnji ni priložil obrazca Izjava o premoženjskem stanju in obveznih prilog. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da predlog dopolni v roku 15 dni in mu naložilo, da sodišču predloži izpolnjen obrazec Izjava o premoženjskem stanju in obvezne priloge (dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih ipd.). Tožnikova pooblaščenka je sklep sodišča upoštevala le delno in sodišču dostavila izpolnjeno Izjavo o premoženjskem stanju (na predpisanem obrazcu), ni pa priložila obveznih prilog. Sodišče prve stopnje je zato tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrglo, ker tožnik sodišču v določenem roku ni priložil obveznih prilog k Izjavi o premoženjskem stanju, ker torej svojega predloga ni ustrezno dopolnil, da bi bil sposoben za nadaljnjo obravnavo.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074795
ZFPPIPP člen 271, 272, 272/1, 272/1-1, 272/3. OZ člen 425.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti - izpodbojne domneve - neobičajen način poplačila - pogodba o odstopu terjatve - plačilne zamude - izostanek naročila - vedenje o insolventnosti - bonitetne ocene - obdobje izdajanja računov - način preverjanja bonitetnih ocen - skrbnost preverjanja - dogovorjeni plačilni roki
Pogodba o odstopu terjatve predstavlja s stališča izpodbijanja pravnih dejanj insolventnega dolžnika neobičajen način poplačila.
Ni utemeljeno sklepanje, da bi toženka na podlagi izostanka naročila v zadnjem mesecu morala vedeti za insolventnost dolžnika.
Način preverjanja bonitetnih ocen poslovnih partnerjev, kot ga je tožena stranka pojasnila v vlogah, podrobneje pa predstavila njena zakonita zastopnica, ob upoštevanju tako velikega števila poslovnih partnerjev, dokazuje, da tožena stranka pri tem ni bila neskrbna.
Tudi če je vedela, da je tožnik že v letu 2010 svoje obveznosti plačeval z zamudo, to še ne pomeni, da bi morala vedeti za tožnikovo insolventnost. Če bi namreč tožeča stranka imela take plačilne roke dogovorjene s svojimi pogodbenimi partnerji, to še ne bi pomenilo, da je insolventna.
OZ člen 136, 136/2, 165, 179, 299, 299/2, 378, 378/1.
krivdna odškodninska odgovornost – neodgovorne osebe – stanje prehodne nerazsodnosti – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Po 2. odstavku 136. člena OZ je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje. Ta dokaz tožencu očitno ni uspel. Po ugotovitvi izpodbijane sodbe je toženec namreč manj kot leto dni pred obravnavanim škodnim dogodkom kljub opozorilom zdravnikov zavrnil ponujeno bolnišnično zdravljenje, njegovo zdravstveno stanje pa se nato do škodnega dogodka ni spremenilo (izboljšalo).
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve sodišče ni v zadostni meri upoštevalo vseh ugotovljenih okoliščin primera. Premajhno težo je pripisalo dejstvu, da je toženec tožnico s prostaškim izrazom žalil v navzočnosti tretjih oseb in da je bilo posebej ponižujoče tudi mesto udarca, ki ji ga je prizadejal. Teža posega in njegovih posledic je bila toliko hujša, ker tožničin poklic terja primerno avtoriteto in ker v kraju, kjer pravdni stranki živita, obravnavanega dogodka ni bilo mogoče prikriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083082
ZPP člen 8, 343, 343/4, 365, 365-1. OZ člen 147, 147/2.
zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravni interes – stranska intervencija – odškodninska odgovornost – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalcev – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca
Tožnik ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga RS za stransko intervencijo, zato je pritožba nedovoljena. Z ugoditvijo predlogu RS za stransko intervencijo na toženčevi strani se tožnikov pravni položaj v obravnavani zadevi ne bi v ničemer izboljšal.
USTAVNO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060749
URS člen 158.
pravnomočnost – zapuščinski postopek – pravdni postopek – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem
V zapuščinskem postopku stranka ne more izpodbijati odločitve pravdnega sodišča, niti zahtevati ponovne obravnave vprašanj, ki so bila obravnavana v pravdnem postopku.
Tožena stranka mora v primeru umika tožbe izrecno zahtevati tudi povrnitev stroškov postopka zaradi umika tožbe, da se šteje, da povrnitev teh stroškov zahteva (159. člen ZPP).
Tožnika bi morala točno opredeliti obseg motenja (v katerem delu moti posest pešpoti oporni zid in v katerem delu tlakovci, jašek in kanalete) in temu prilagoditi restitucijski in prepovedni del tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/1. KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4, 82/4-3, 204, 204/1, 204/2.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – zakonske ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zakonska rehabilitacija – izbris obsodbe – potek roka
Sodišče v postopku osebnega stečaja nima diskrecijske pravice odločati, ali bo začelo ali ne postopek odpusta obveznosti dolžniku, kadar so podane zakonske ovire za odpust obveznosti, ki jih ZFPPIPP opredeljuje v 399. členu.
Za izbris obsodbe ne zadostuje zgolj izvršitev kazni, pač pa mora preteči v zakonu določen rok, v katerem obsojenec ne sme storiti novega kaznivega dejanja.
deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vožnja z vinjenim voznikom – skrbnost sopotnika – uporaba varnostnega pasu – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – enotna odškodnina
V avtomobilu speči tožnik sicer ni zaznal, da so v vozilo vstopili voznik in dva sopotnika, vendar mu ni mogoče slediti, da se zaradi spanca ni uspel ubraniti vožnje z vinjenim voznikom in se pripeti z varnostnim pasom, saj se je z zaužitim alkoholom in zaradi utrujenosti (čez dan je fizično delal pri postavljanju bazena) sam spravil v stanje, v katerem za svojo varnost ni bil sposoben poskrbeti. V takih okoliščinah mu ni mogoče slediti, da ni prispeval k nastanku škode in izključiti pravila o deljeni odgovornosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023327
KZ člen 213, 213/1, 213/2, 213/3. KZ-1 člen 7, 7/2, 206, 206/1, 206/2. ZKP člen 387.
napačna pravna opredelitev dejanja – rop – milejši zakon – beneficium cohaesionis – sostorilstvo – pomoč
Kaznivo dejanje ropa sta obtoženca storila v sostorilstvu, vrednost ukradenih stvari pa je bila velika, zato je pravna opredelitev dejanja po 2. in 1. odstavku 206. člena KZ-1 milejša kot pravna opredelitev po 3., 2. in 1. odstavku 213. člena KZ, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083079
OZ člen 766, 990, 994, 994/1. ZOR člen 749. ZOdv člen 17, 17/1, 17/2. ZPP člen 285.
opravljanje odvetniških storitev – pravica do plačila – mandatna pogodba – družbena pogodba – materialno procesno vodstvo
Slovensko pozitivno pravo ne dovoljuje, da bi odvetnik za opravljanje svojih storitev s stranko sklenil družbeno ali nepodobno pogodbo, na podlagi katere bi bil upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi. Odvetniško pooblastilno razmerje za zastopanje stranke namreč lahko temelji le na mandatnem razmerju.
ZDZdr člen 10, 10/1, 10/1-10, 30, 30/1, 40, 46, 47, 47/2, 50, 50/2, 52, 75, 75/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – sprejem brez privolitve – najbližja oseba – pravica do pritožbe – možnost sodelovanja v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker najbližji osebi ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, je prišlo do kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 29, 49, 87, 87/3. ZMZPP člen 49. Enotna pravila za pogodbene garancije na prvi poziv (URDG 758) člen 35.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom – pristojnost za sospornike – bančna garancija – pristojnost sodišča po sedežu banke izdajateljice garancije – pristojnost slovenskega sodišča
Ker ne Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) ne drug zakon v razmerju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo posebej ne urejata pristojnosti glede sporov v zvezi z ničnostjo, izročitvijo oziroma prenehanjem veljavnosti bančne garancije, je treba uporabiti splošna pravila - določila ZMZPP, po katerih je v primeru, ko je z isto tožbo toženih več tožencev, ki so v pravni skupnosti oziroma katerih obveznosti imajo isto pravno in dejansko podlago, sodišče Republike Slovenije pristojno tudi, kadar ima eden izmed tožencev stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji.
Ker je bančna garancija samostojna obveznost banke garanta, ki ni odvisna od obveznosti, določene v temeljnem poslu, za katerega je bila dana, sporazum o uporabi prava iz temeljnega posla za spore v zvezi z veljavnostjo bančne garancije ne more veljati.
URS člen 42, 42/2. ZDLov-1 člen 60, 65, 65/1, 65/4. ZDru-1 člen 9.
lovska družina – članstvo v lovski družini – stalno prebivališče – prenehanje članstva – črtanje iz članstva – pravica do združevanja
Pogoj stalnega prebivališča v RS, ki ga za članstvo v lovski družini predpisuje 1. odstavek 65. člena ZDLov-1, mora biti izpolnjen ves čas članstva, ne le ob sprejemu v članstvo.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opustitev zagovora - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožnik s svojimi besedami in ravnanjem (z besedami, da je živčen, da ne more delati oziroma da ne bo delal in s tem, da je dal na mizo kartico od telefona, telefon in ključe od poslovnih prostorov) jasno pokazal, da z delom pri toženi stranki ne želi več nadaljevati, zaključilo, da so bile v obravnavanem primeru podane okoliščine, zaradi katerih je bila opustitev zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi upravičena ter okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Ker ZDR-1 delodajalcu v drugem odstavku 85. člena opustitev zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dovoljuje le izjemoma, med strankama pa ni sporno, da ga tožena stranka tožniku v obravnavanem primeru ni omogočila, obstoj zgoraj navedenih okoliščin predstavlja odločilno dejstvo, o katerem izpodbijana sodba nima razlogov, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.