Lastništvo delnic daje delničarjem tako korporacijske pravice, torej pravico do upravljanja družbe, iz katere izhaja tudi pravica do uveljavljanja neveljavnosti (ničnosti ali izpodbojnosti) sklepov skupščine pred sodiščem, kot tudi premoženjske pravice, zlasti pravico do dividende iz dobička družbe, katere delničarji so. Z odsvojitvijo delnic sta tožnici izgubili navedene pravice, izhajajoče iz imetništva delnic.
Po 1. odstavku 190. člena ZPP je mogoče pravdo med istimi strankami dokončati, čeprav katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda. Toda navedeno določilo je razumeti zgolj kot priznanje procesne legitimacije dotedanjim strankam, kljub odtujitvi stvari ali pravice. To pa še ne pomeni, da je stranka, ki po citiranem določilu ZPP ostane pravdna stranka, tudi subjekt pravic in obveznosti, uveljavljanih v tožbi. Vprašanje pravic in obveznosti, torej aktivne in pasivne legitimacije se presoja po materialnem pravu, tožniku, ki je odtujil stvar ali pravico, pa je s citiranim določilom omogočeno le pravdanje v korist pridobitelja.
Ker sta bili tožnici na dan zasedanja skupščine delničarki tožene stranke, torej uveljavljata tožbeni zahtevek v svojo korist, čeprav sta pravice iz delnic zaradi njihove odtujitve izgubili, torej nista več aktivno legitimirani za uveljavljanje z izpodbijano sodbo zavrnjenega zahtevka.
Če imajo dediči, ki niso člani agrarne skupnosti, pravico zahtevati izplačilo nujnega deleža v gotovini, ko eden od dedičev, ki pa je član agrarne skupnosti, premoženjske pravice deduje v naravi, ne more biti položaj nujnih dedičev slabši, ko ni med njimi dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje takšnega premoženja v naravi.
Izvršitelju v primeru neizvedbe rubeža pripada plačilo v višini 25 % postavke le v primeru, če je izvršitelj sicer poskusil opraviti rubež, pa to dejansko ni bilo mogoče iz razlogov na strani drugih (upnika, dolžnika ali tretje osebe). Ker je bilo torej upnikovo procesno dejanje (umik izvršbe) opravljeno v primernem roku pred razpisanim rubežem, zaradi česar je izvršitelj svojo aktivnost zlahka prilagodil nastali situaciji, mu iz tega naslova ne pripada nikakršno plačilo.
Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika, nima vpliva na njegove osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilec je kot samostojni podjetnik.
Ker dolžnik kot fizična oseba po zaključenem stečajnem postopku ne preneha, njegove osebne terjatve še naprej obstajajo in jih je mogoče uveljavljati še po zaključku stečaja.
ZPP člen 184, 184/3, 188, 188/2, 184, 184/3, 188, 188/2.
delni umik tožbe - skrčitev tožbenega zahtevka
Ker je tožnik uveljavljal sodno varstvo svojih zahtevkov po dveh različnih pravnih podlagah, to je po pogodbi o življenjskem zavarovanju z dodatnimi nezgodnim zavarovanjem in po polici kolektivnega nezgodnega zavarovanja, nato pa je umaknil le zahtevo za sodno varstvo glede zahtevka po prvi pogodbi, je treba šteti, da gre za delni umik tožbe, za kar mora dati nasprotna stranka, ki se je v pravdo pred tem že spustila, svoje soglasje, in ne za skrčitev tožbenega zahtevka.
Mobbing pomeni pojem, ki se uporablja za neočitno izvajanje nasilja nad šibkejšimi. Najpogosteje do mobbinga pride v službi, kot v konkretnem primeru, ko je šlo za izvajanje nasilja v obliki spolnega nadlegovanja, za zahtevanje seksualnih uslug s strani nadrejenega in za premestitev na neprimerno delovno mesto, kar je zaradi strahu pred izgubo službe vplivalo na povečano odsotnost z dela tožeče stranke. Ker je tožeča stranka zaradi navedenega utrpela škodo (kar se je ugotovilo z izvedbo dokazov z zaslišanjem osebnega zdravnika oziroma zdravnika psihiatra), je upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 105, 108, 108/4, 105, 108, 108/4.
razveljavitev sklepa o izvršbi - dolžnikov naslov
Ker upnik ni sporočil sodišču dolžnikovega pravega naslova niti ni predlagal, naj le-tega pridobi sodišče, ga sodišče ni dolžno samo iskati. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo izvršilni predlog.
Kar se tiče tehtanja, ali bi bilo mogoče mejo določiti po drugem kriteriju, zadnji mirni posesti, pa je prav tako pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da za to ni imelo zadostne podlage.
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da način in obseg posesti s prostorskega vidika ni omogočal določitve meje po kriteriju zadnje mirne posesti.
Zodv člen 1. ZPP člen 86, 86/1, 86/3, 86/4, 339, 339/2-8, 374, 375.
pravica do opravljanja odvetniškega poklica – vpis v imenik odvetnikov
1. čl. Zakona o odvetništvu določa, da se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov. Zato od izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov ta ne izpolnjuje več pogojev za zastopanje v postopku izrednih pravnih sredstev.
razdelitveni narok – poplačilo upnikov – sklep o poplačilu – terjatve, glede katerih sklep o izvršbi na dan razdelitvenega naroka še ni pravnomočen – poplačilo po pravnomočnosti sklepa iz preostanka kupnine
Terjatve, glede katerih sklep o izvršbi ni postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka, se poplačajo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi iz morebitnega preostanka kupnine, ostanek pa se vrne dolžniku.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – rok za vložitev predloga
Prvostopenjsko sodišče je vlogo obravnavalo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških (po 325. čl. v zvezi s 332.čl. ZPP) ter kot predlog za povrnitev stroškov v smislu 7.odst. 163. čl. ZPP (v obeh primerih zakon določa 15-dnevni rok za podajo predloga, šteto od prejema sodne odločbe) in ugotovilo, da je tožeča stranka predlog podala prepozno.
ZZZDR člen 106, 106/5, 123, 129a, 106, 106/5, 123, 129a. ZPP člen 141, 141/2, 141, 141/2.
preživnina za mladoletnega otroka - prepoved stikov - vročitev
V obravnavani zadevi je bila prepoved stikov utemeljena, ta prepoved pa ima, kot je izrecno povedalo že sodišče prve stopnje, vsebinsko značaj začasne odločitve, ki jo je možno ob spremenjenih pogojih, torej tudi, če se sum zlorabe otroka ne bo izkazal za utemeljen, vedno spremeniti.
najemna pogodba – krivdni odpovedni razlog – odpoved s tožbo – opozorilo o kršitvi pred odpovedjo
Po 4. alinei 19. čl. najemne pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je neplačevanje najemnine in stroškov krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe, ki se v skladu s 103. čl. SZ-1 odpoveduje s tožbo, če lastnik predhodno pisno opozori najemnika o kršitvi najemne pogodbe z navedbo načina odprave odpovednega razloga ter primernim rokom (ki ne sme biti krajši od 15-ih dni) za odpravo le-tega.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - neznatna škoda
Verjeten izkaz nevarnosti, da bo dolžnik odtujil, skrival ali kako drugače razpolagal s premoženjem na način, da bo uveljavitev upničine terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti verjetno izkazana na način, da za upnico predstavlja subjektivno nevarnost, ne pa zgolj objektivne nevarnosti. To pomeni, da mora biti za verjetno izkazano subjektivno delovanje dolžnika na način, da dolžnik aktivno deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve upnikove denarne terjatve. Nevarnost je potrebno za verjetno izkazati v vsakem dolžnikovem ravnanju, ki ima za posledico onemogočanje ali oteženo uveljavljanje upnikove terjatve. Objektivna dejstva, kot so dolžnikova nelikvidnost, izvršba na nepremičnini in sklepanje upnice, da ima dolžnik namen odtujiti nepremičnino, ne predstavljajo tiste subjektivne nevarnosti, katera bi opravičevala izdajo začasne odredbe. Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. To škodo pa mora upnica zatrjevati in izkazati za verjetno. Pojem neznatne škode pa predstavlja le takšno škodo, ki dolžnika ne bo omejevala.
Spor za ugotovitev ničnosti avtorskih pogodb in priznanje delovnega razmerja za čas njihovega trajanja je po vsebini spor o obstoju delovnega razmerja. Zato mora tožeča stranka v času, ko razmerje s toženo stranko še traja, svojo zahtevo uveljavljati pri toženi stranki (in šele nato s tožbo), ne pa direktno s tožbo pred pristojnim sodiščem.
stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – neupravičena odsotnost z dela
Tožnik se kljub prejemu mnenja zdravniške komisije I, v katerem je navedeno, da je bil bolniški stalež zaključen, ni vrnil na delo, zaradi česar mu je tožena stranka po petih dneh neupravičene odsotnosti upravičeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-4, 177, 177/1, 177/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena - zagovor
Tudi v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno poskusnega dela je delodajalec delavcu dolžan omogočiti zagovor tako, kot je določeno v 177. členu ZDR. Predhodno mu mora vročiti pisno obdolžitev oziroma oceno, da je bilo poskusno delo neuspešno, ter mu določiti kraj in čas zagovora. Ker tožena stranka ni tako ravnala, ampak je tožnico ustno povabila na zagovor, ki se je odvijal takoj za tem, na zagovoru pa ji je ustno posredovala očitke komisije, ki je spremljala poskusno delo, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - dokazno breme
Tožena stranka, ki je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala, je bila v sodnem postopku dolžna dokazati obstoj utemeljenega razloga. Na podlagi tožnikovih navedb, da je spornega dne odšel z dela pred tem, preden naj bi storil očitano kršitev delovnih obveznosti, in da ga je tožena stranka šikanirala, ni mogoče šteti, da ni zatrjeval, da utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal in da ga tožena stranka ni bila dolžna dokazati.
ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 83, 83/2, 177, 177/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor
Pri zagovoru, ki ga mora delodajalec omogočiti delavcu pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je potrebno upoštevati določbi 1. in 2. odstavka 177. člena ZDR, kar pomeni, da mora delodajalec delavcu predhodno pravilno vročiti pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, ko in kjer se bo lahko zagovarjal. Pogovora, ki ga je s tožnico opravila nadrejena delavka, ni mogoče šteti kot zagovor v smislu opisanih zakonskih določb, saj ta delavka ni bila pooblaščena za opravo zagovora (niti za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), tega dne tožnica ni bila vabljena na delovno mesto z namenom, da bi podala zagovor, niti ni pred tem prejela pisne obdolžitve. Tudi tožena stranka tega pogovora ni štela za zagovor, saj se je njen zakoniti zastopnik že pred tem odločil, da bo tožnici izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, v postopku pred sodiščem pa se tožena stranka, če bi štela, da je bil zagovor opravljen, ne bi sklicevala na obstoj okoliščin, zaradi katerih tožnici zagovora ni bila dolžna omogočiti.
Delodajalec delavcu zagovora ni dolžan omogočiti, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati, oziroma če delavec zagovor izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove na njegovo vabilo. Teža ugotovljene kršitve pogodbenih obveznosti tožnice ne predstavlja opisanih okoliščin, kot tudi ne dejstvo, da je tožnica storjeno dejanje najprej zanikala, nato pa priznala.
Če zakon daje delavcu oziroma javnemu uslužbencu pravico do sodnega varstva, se pravni interes predpostavlja in se ne ugotavlja. To pomeni, da je tožnik imel pravni interes za vložitev tožbe za razveljavitev izpodbijanih sklepov tožene stranke, ne glede na to, da mu je po tem delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in da tožnik po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča z izpodbijano odločitvijo tožene stranke ne bi bil prikrajšan pri plači.