odškodninska odgovornost - lastnik konja - jahanje
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je šlo za normalen riziko pri jahanju, - jahanje na terenu, in ni razčistilo, ali je prišlo do dogodka pri rekreativnem jahanju, ali v šoli jahanja, ali je imel tožnik dovolj izkušenj, saj jahanje samo po sebi ni nevaren šport.
predlog za izvršbo - zakonske zamudne obresti - določna opredelitev
Ker upnik po pozivu sodišča prve stopnje ni določno izkazal, da je upravičen tudi do izterjave zakonskih zamudnih obresti od posameznih računov, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izvršbo v tem delu pravilno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali obstajajo konkretne okoliščine, ki so v konkretnem primeru nasprotne udeleženke tako pomembne, da vplivajo na morebitno poslabšanje pogojev bivanja v ponujenem stanovanju v primerjavi s sedanjim stanovanjem.
Res je, kot pritožnik izpostavlja, da je z zahtevo po neposrednem zaslišanju priče zagovornik uveljavljal svojo zakonito pravico, da se priče zaslišujejo na glavni obravnavi in da je to storil pri zagotavljanju obrambe obdolženca, vendar je potrebno upoštevati, da morajo vsi udeleženci v postopku, torej tudi zagovornik obdolženca, svoje pravice uveljavljati tako, da jih ne zlorabljajo. Slednje namreč izhaja že iz določbe 15. člena ZKP, po kateri si mora sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Res sicer je, da načeli neposrednosti in ustnosti terjata neposredno izvedbo dokazov na glavni obravnavi, kot pritožba opozarja, vendar zakon dovoljuje tudi odstop od obeh načel, ki je v primeru zaslišanja prič ali izvedencev določen v 2. odst. 340. člena ZKP, ko se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče ali izvedenca, v soglasju s strankami, le prebere. Ker se je zagovornik na glavni obravnavi 12.11.2007 strinjal z branjem zapisnika o zaslišanju priče M. in kot rečeno zanj ni imel nobenih vprašanj, bi enako lahko storil že na obravnavi 10.7.2007 in le-te ne bi bilo potrebno preložiti temveč bi se glavna obravnava zaključila.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c, 40c/1. ZPP člen 112, 112/2, 112/7, 112, 112/2, 112/7.
krajevna pristojnost - vložitev predloga za izvršbo - rok
Predlog za izvršbo je bil vložen zaradi izterjave denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, noben zakon pa ne predpisuje roka za vložitev takšnega predloga, prav tako tudi ne gre za vprašanje roka zastaranja terjatve. Predlog za izvršbo je bil torej vložen, ko je bil izročen pristojnemu sodišču, to je 3. 1. 2008, takrat pa je že veljala izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
odškodninska odgovornost države - opravljanje splošno koristne dejavnosti - dovoljeno ravnanje države - izgubljeni dobiček - škoda, ki presega normalne meje - pravni standard normalne meje - načelo solidarnosti
Ob načelu solidarnosti (enakega) nošenja škodljivih posledic, ki izvirajo iz dovoljenega ravnanja države, bi po stališču višjega sodišča bilo primerno uporabiti za razmerje med javnim in zasebnim področjem polovično breme škodljivih posledic.
ZZZDR člen 106, 106/5, 123, 129a, 106, 106/5, 123, 129a. ZPP člen 141, 141/2, 141, 141/2.
preživnina za mladoletnega otroka - prepoved stikov - vročitev
V obravnavani zadevi je bila prepoved stikov utemeljena, ta prepoved pa ima, kot je izrecno povedalo že sodišče prve stopnje, vsebinsko značaj začasne odločitve, ki jo je možno ob spremenjenih pogojih, torej tudi, če se sum zlorabe otroka ne bo izkazal za utemeljen, vedno spremeniti.
Kar se tiče tehtanja, ali bi bilo mogoče mejo določiti po drugem kriteriju, zadnji mirni posesti, pa je prav tako pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da za to ni imelo zadostne podlage.
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da način in obseg posesti s prostorskega vidika ni omogočal določitve meje po kriteriju zadnje mirne posesti.
razdelitveni narok – poplačilo upnikov – sklep o poplačilu – terjatve, glede katerih sklep o izvršbi na dan razdelitvenega naroka še ni pravnomočen – poplačilo po pravnomočnosti sklepa iz preostanka kupnine
Terjatve, glede katerih sklep o izvršbi ni postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka, se poplačajo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi iz morebitnega preostanka kupnine, ostanek pa se vrne dolžniku.
najemna pogodba – krivdni odpovedni razlog – odpoved s tožbo – opozorilo o kršitvi pred odpovedjo
Po 4. alinei 19. čl. najemne pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je neplačevanje najemnine in stroškov krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe, ki se v skladu s 103. čl. SZ-1 odpoveduje s tožbo, če lastnik predhodno pisno opozori najemnika o kršitvi najemne pogodbe z navedbo načina odprave odpovednega razloga ter primernim rokom (ki ne sme biti krajši od 15-ih dni) za odpravo le-tega.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – rok za vložitev predloga
Prvostopenjsko sodišče je vlogo obravnavalo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških (po 325. čl. v zvezi s 332.čl. ZPP) ter kot predlog za povrnitev stroškov v smislu 7.odst. 163. čl. ZPP (v obeh primerih zakon določa 15-dnevni rok za podajo predloga, šteto od prejema sodne odločbe) in ugotovilo, da je tožeča stranka predlog podala prepozno.
Zodv člen 1. ZPP člen 86, 86/1, 86/3, 86/4, 339, 339/2-8, 374, 375.
pravica do opravljanja odvetniškega poklica – vpis v imenik odvetnikov
1. čl. Zakona o odvetništvu določa, da se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov. Zato od izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov ta ne izpolnjuje več pogojev za zastopanje v postopku izrednih pravnih sredstev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - dokazno breme
Tožena stranka, ki je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala, je bila v sodnem postopku dolžna dokazati obstoj utemeljenega razloga. Na podlagi tožnikovih navedb, da je spornega dne odšel z dela pred tem, preden naj bi storil očitano kršitev delovnih obveznosti, in da ga je tožena stranka šikanirala, ni mogoče šteti, da ni zatrjeval, da utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal in da ga tožena stranka ni bila dolžna dokazati.
ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 83, 83/2, 177, 177/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor
Pri zagovoru, ki ga mora delodajalec omogočiti delavcu pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je potrebno upoštevati določbi 1. in 2. odstavka 177. člena ZDR, kar pomeni, da mora delodajalec delavcu predhodno pravilno vročiti pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, ko in kjer se bo lahko zagovarjal. Pogovora, ki ga je s tožnico opravila nadrejena delavka, ni mogoče šteti kot zagovor v smislu opisanih zakonskih določb, saj ta delavka ni bila pooblaščena za opravo zagovora (niti za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), tega dne tožnica ni bila vabljena na delovno mesto z namenom, da bi podala zagovor, niti ni pred tem prejela pisne obdolžitve. Tudi tožena stranka tega pogovora ni štela za zagovor, saj se je njen zakoniti zastopnik že pred tem odločil, da bo tožnici izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, v postopku pred sodiščem pa se tožena stranka, če bi štela, da je bil zagovor opravljen, ne bi sklicevala na obstoj okoliščin, zaradi katerih tožnici zagovora ni bila dolžna omogočiti.
Delodajalec delavcu zagovora ni dolžan omogočiti, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati, oziroma če delavec zagovor izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove na njegovo vabilo. Teža ugotovljene kršitve pogodbenih obveznosti tožnice ne predstavlja opisanih okoliščin, kot tudi ne dejstvo, da je tožnica storjeno dejanje najprej zanikala, nato pa priznala.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-4, 177, 177/1, 177/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena - zagovor
Tudi v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno poskusnega dela je delodajalec delavcu dolžan omogočiti zagovor tako, kot je določeno v 177. členu ZDR. Predhodno mu mora vročiti pisno obdolžitev oziroma oceno, da je bilo poskusno delo neuspešno, ter mu določiti kraj in čas zagovora. Ker tožena stranka ni tako ravnala, ampak je tožnico ustno povabila na zagovor, ki se je odvijal takoj za tem, na zagovoru pa ji je ustno posredovala očitke komisije, ki je spremljala poskusno delo, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - neznatna škoda
Verjeten izkaz nevarnosti, da bo dolžnik odtujil, skrival ali kako drugače razpolagal s premoženjem na način, da bo uveljavitev upničine terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti verjetno izkazana na način, da za upnico predstavlja subjektivno nevarnost, ne pa zgolj objektivne nevarnosti. To pomeni, da mora biti za verjetno izkazano subjektivno delovanje dolžnika na način, da dolžnik aktivno deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve upnikove denarne terjatve. Nevarnost je potrebno za verjetno izkazati v vsakem dolžnikovem ravnanju, ki ima za posledico onemogočanje ali oteženo uveljavljanje upnikove terjatve. Objektivna dejstva, kot so dolžnikova nelikvidnost, izvršba na nepremičnini in sklepanje upnice, da ima dolžnik namen odtujiti nepremičnino, ne predstavljajo tiste subjektivne nevarnosti, katera bi opravičevala izdajo začasne odredbe. Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. To škodo pa mora upnica zatrjevati in izkazati za verjetno. Pojem neznatne škode pa predstavlja le takšno škodo, ki dolžnika ne bo omejevala.
Če zakon daje delavcu oziroma javnemu uslužbencu pravico do sodnega varstva, se pravni interes predpostavlja in se ne ugotavlja. To pomeni, da je tožnik imel pravni interes za vložitev tožbe za razveljavitev izpodbijanih sklepov tožene stranke, ne glede na to, da mu je po tem delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in da tožnik po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča z izpodbijano odločitvijo tožene stranke ne bi bil prikrajšan pri plači.
stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – neupravičena odsotnost z dela
Tožnik se kljub prejemu mnenja zdravniške komisije I, v katerem je navedeno, da je bil bolniški stalež zaključen, ni vrnil na delo, zaradi česar mu je tožena stranka po petih dneh neupravičene odsotnosti upravičeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Spor za ugotovitev ničnosti avtorskih pogodb in priznanje delovnega razmerja za čas njihovega trajanja je po vsebini spor o obstoju delovnega razmerja. Zato mora tožeča stranka v času, ko razmerje s toženo stranko še traja, svojo zahtevo uveljavljati pri toženi stranki (in šele nato s tožbo), ne pa direktno s tožbo pred pristojnim sodiščem.