Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo II. odst. 120. čl. ZPP in zaključilo, da je stranka predlagala vrnitev iz očitno neupravičenega razloga, zato razpis naroka ni bil potreben.
ZDSP člen 65, 67. ZPP člen 87, 87/3, 95, 95/2, 185, 187. OZ člen 131, 179.
otroški dodatek – aktivna legitimacija – nepremoženjska škoda
Ker je pravica do otroškega dodatka pravica enega od staršev za otroka, je aktivno legitimiran za tožbo v socialnem sporu tisti od staršev, ki je pravico uveljavljal, ne pa otrok, za katerega je pravico uveljavljal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek mladoletnega tožnika (otroka) zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije.
Pritožnica s smiselnimi trditvami, da sodba na podlagi odpovedi ni zakonita, ker sodišče prve stopnje ni preložilo prvega naroka za glavno obravnavo v skladu z določbo 115. člena ZPP, uveljavlja pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi predmetni spor, ni dovoljen pritožbeni razlog (1. odstavek 458. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 495. člena ZPP).
Člen 397/II ZPP določa obvezno trditveno podlago predloga za obnovo postopka kot procesno predpostavko za njegovo obravnavanje. Ker je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi uporaba določbe 108. člena ZPP ožja, sodišče predlog za obnovo postopka, v katerem ni naveden zakoniti razlog obnove ali niso navedene okoliščine, iz katerih izhaja, da je vložen pravočasno, zavrže kot nepopoln, ne da bi pred tem pozivalo stranko na dopolnitev takšnega predloga za obnovo.
Od intenzivnosti nasilja pri sklenitvi pogodbe je odvisno, ali gre za napako volje, ali pa za neobstoječ pravni posel. Samo v primeru, če gre za tako močno nasilje, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati pri sklenitvi posla, gre za neobstoječ posel, ker ni nikakršne volje za sklenitev posla ene od pogodbenih strank.
višina odškodnine - telesne bolečine in neugodnosti
Glede na dolgo bolečinsko obdobje (15 mesecev in 10 dni stalnih telesnih bolečin različnih intenzivnosti) ter ob dejstvu, da so objektivizirane tudi bodoče bolečine, daje podlago za višjo odškodnino od prisojene.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zmožnost za delo
Neupravičen izostanek z dela je lahko resen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar le v primeru, če je delavec delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, zmožen opravljati. Ker tožnik po odločbi ZPIZ in po ugotovitvah izvedenca medicinske stroke za delo po pogodbi o zaposlitvi ni bil zmožen in ker mu tožena stranka po zaključku bolniškega staleža ni ponudila drugega ustreznega dela, je takšno delo upravičeno odklonil in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica pri opravljanju dela receptorke ni nosila predpisane službene obleke, s čimer je grobo kršila osnovne delovne obveznosti. Opisana kršitev predstavlja resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
ZZZPB člen 17, 24. OZ člen 378. ZOR člen 277, 279, 279/1, 279/3, 324.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – zakonske zamudne obresti
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo priznana z odločbo z dne 9. 12. 2005, o višini nadomestila pa je bilo odločeno z odločbo z dne 12. 1. 2006. Toženec z izplačilom denarnega nadomestila dne 31. 1. 2006 ni prišel v zamudo, ker do zamude v izpolnitvi denarnih nadomestil ne more priti, preden pravica do denarnega nadomestila ni priznana in tudi odmerjena s posamičnim upravnim aktom. Iz tega razloga tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen.
napačni prenos volje - zmota zaradi napačnega prenosa volje - akceptni nalog - namen - nagib - posredna izjava
Okoliščino, da tožeča stranka ni izročila akceptnih nalogov neposredno toženi stranki, je treba obravnavati po pravnem pravilu o posredni izjavi (64. člen ZOR), po katerem se zmota zaradi napačnega prenosa volje obravnava enako, kakor da bi stranka sama dala napačno izjavo.
ZOR člen 324, 324/2, 324, 324/2. ZIZ člen 17, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2, 17, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
preživnina - zamudne obresti - procesne obresti - vezanost na izvršilni naslov - dopolnitev pritožbe - dopustnost
Če iz izvršilnega naslova ne izhaja, da je dolžnik dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od glavnice, izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti niti od dneva, ko je bil vložen predlog za izvršbo (procesne obresti), ker upnik za izterjavo takšne terjatve nima izvršilnega naslova.
Dopolnitev pritožbe, ki je vložena po poteku pritožbenega roka in v kateri pritožnik navaja, nova dejstva ali zatrjuje nove relativno bistvene kršitve določb postopka, je prepozna, zato jo je treba zavreči.
Sodišče je vezano na izvršilni predlog in ne sme po uradni dolžnosti izdati predhodne odredbe za zavarovanje plačila preživnine, ki bo zapadla v roku enega leta po vložitvi predloga za izvršbo.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2, 276, 276/2. ZMEPIZ člen 2, 23, 37, 38, 39, 42, 43, 57, 57/2. ZPP člen 224.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine
Pri odmeri pokojnine je potrebno upoštevati tudi s plačilnimi listami dokazane plače za sporno obdobje, kljub temu da dajalec podatkov, tožnikov delodajalec, teh podatkov ni posredoval matični evidenci, saj delodajalec v času odmere pokojnine tudi ni več obstajal.
Pri umiku tožbe mora sodišče odločati o stroških postopka, ki jih je priglasila tožeča stranka, v okviru določb 158 in 154. čl. ZPP, ki se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta.
Ob vprašanju, ali je neko delo plagiat, je treba biti vselej pozoren na to, kolikšna je avtorjeva determiniranost z občo idejo določenega predmeta (v konkretnem primeru: s posteljo, omaro...).
ZTLR člen 21, 29, 33, 21, 29, 33. SPZ člen 43, 44, 49, 43, 44, 49.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - družbena lastnina
Ob takem stanju zadeve (da je prodajalec G.B. na zemljišču po nacionalizaciji v letu 1960 imel le pravico brezplačnega uživanja, da te pravice leta 1968 na tožnico oz. njenega pravnega prednika ni mogel prenesti, ker takega prenosa ni dovoljeval Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja, ki je veljal od 15.2.1968 dalje in da je tudi prodajalcu samemu leta 1976 ugasnila pravica uživanja na parc. št. 350/3 na podlagi ustrezne odločbe Skupščine Občine P.) in dodatno ob prej ugotovljeni nedobrovernosti kupcev, o morebitnem močnejšem pravnem naslovu tožnice na spornem zemljišču, kljub temu, da ga je imela ves čas posesti, ni mogoče govoriti.
Ni mogoče brez zadržka pritrditi sodišču prve stopnje, da gre upnici v obravnavanem primeru le dvakratni znesek glavnice, ker gre "za staro terjatev".
Sodišče bo moralo ugotoviti, koliko so znašale zapadle, pa neplačane zamudne obresti ob uveljavitvi OZ. Upniku bo moralo prisoditi zamudne obresti do navedenega datuma ne le, če so na ta dan dosegle glavnico, temveč tudi, če so jo presegle.
preživnina za mladoletne otroke - spremenjene okoliščine - potrebe otrok - zmožnosti staršev
Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da lahko imajo otroci pravico, če jim to kateri od staršev ali pa oba dovolita, izbirati znamke artiklov, ki jih želijo, vendar prav gotovo v okviru zmožnosti svojih staršev, saj jim v nasprotnem primeru starši teh artiklov ne morejo zagotoviti. Starši se tudi niso dolžni zadolževati, zato, da bi ugodili takim željam svojih otrok, če lahko njihove potrebe zagotovijo z artikli drugih cenejših znamk. Tako ravnanje staršev ob pravilni vzgoji ne more iti na škodo psihičnemu razvoju otrok. Če pa se je posamezen starš pripravljen zadolževati za take primere, to ne more iti na breme drugega starša.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - prenos pravice uporabe
V sistemu družbene lastnine za pridobitev pravice uporabe ni bil potreben tudi prenos v zemljiški knjigi in je torej Republika Slovenija pravico uporabe pridobila že na podlagi sklepa, kar hkrati pomeni, da ob uveljavitvi ZLNDL pravice uporabe na spornih nepremičninah ni imela tožeča stranka, ampak tožena. Tožeča stranka tako ni imela niti pravice uporabe niti lastninske pravice na spornih nepremičninah in to niti ob uveljavitvi ZLKSDL niti ob uveljavitvi ZLNDL. Ker ni bila imetnica "določene pravice" in torej ne izpolnjuje enega od kumulativnih pogojev za izbrisno tožbo, za tako tožbo v materialnopravnem smislu ni aktivno legitimirana.