redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica pri opravljanju dela receptorke ni nosila predpisane službene obleke, s čimer je grobo kršila osnovne delovne obveznosti. Opisana kršitev predstavlja resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
napačni prenos volje - zmota zaradi napačnega prenosa volje - akceptni nalog - namen - nagib - posredna izjava
Okoliščino, da tožeča stranka ni izročila akceptnih nalogov neposredno toženi stranki, je treba obravnavati po pravnem pravilu o posredni izjavi (64. člen ZOR), po katerem se zmota zaradi napačnega prenosa volje obravnava enako, kakor da bi stranka sama dala napačno izjavo.
Pri ponovnem motenju posesti se mora sodišče osredotočiti zgolj na v izvršilnem predlogu očitana motilna dejanja in ugotoviti, ali so bila res izvršena na zatrjevani datum ter kdo jih je izvršil.
ZOR člen 324, 324/2, 324, 324/2. ZIZ člen 17, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2, 17, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
preživnina - zamudne obresti - procesne obresti - vezanost na izvršilni naslov - dopolnitev pritožbe - dopustnost
Če iz izvršilnega naslova ne izhaja, da je dolžnik dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od glavnice, izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti niti od dneva, ko je bil vložen predlog za izvršbo (procesne obresti), ker upnik za izterjavo takšne terjatve nima izvršilnega naslova.
Dopolnitev pritožbe, ki je vložena po poteku pritožbenega roka in v kateri pritožnik navaja, nova dejstva ali zatrjuje nove relativno bistvene kršitve določb postopka, je prepozna, zato jo je treba zavreči.
Sodišče je vezano na izvršilni predlog in ne sme po uradni dolžnosti izdati predhodne odredbe za zavarovanje plačila preživnine, ki bo zapadla v roku enega leta po vložitvi predloga za izvršbo.
Pritožnica s smiselnimi trditvami, da sodba na podlagi odpovedi ni zakonita, ker sodišče prve stopnje ni preložilo prvega naroka za glavno obravnavo v skladu z določbo 115. člena ZPP, uveljavlja pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi predmetni spor, ni dovoljen pritožbeni razlog (1. odstavek 458. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 495. člena ZPP).
Od intenzivnosti nasilja pri sklenitvi pogodbe je odvisno, ali gre za napako volje, ali pa za neobstoječ pravni posel. Samo v primeru, če gre za tako močno nasilje, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati pri sklenitvi posla, gre za neobstoječ posel, ker ni nikakršne volje za sklenitev posla ene od pogodbenih strank.
višina odškodnine - telesne bolečine in neugodnosti
Glede na dolgo bolečinsko obdobje (15 mesecev in 10 dni stalnih telesnih bolečin različnih intenzivnosti) ter ob dejstvu, da so objektivizirane tudi bodoče bolečine, daje podlago za višjo odškodnino od prisojene.
Člen 397/II ZPP določa obvezno trditveno podlago predloga za obnovo postopka kot procesno predpostavko za njegovo obravnavanje. Ker je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi uporaba določbe 108. člena ZPP ožja, sodišče predlog za obnovo postopka, v katerem ni naveden zakoniti razlog obnove ali niso navedene okoliščine, iz katerih izhaja, da je vložen pravočasno, zavrže kot nepopoln, ne da bi pred tem pozivalo stranko na dopolnitev takšnega predloga za obnovo.
ZDSP člen 65, 67. ZPP člen 87, 87/3, 95, 95/2, 185, 187. OZ člen 131, 179.
otroški dodatek – aktivna legitimacija – nepremoženjska škoda
Ker je pravica do otroškega dodatka pravica enega od staršev za otroka, je aktivno legitimiran za tožbo v socialnem sporu tisti od staršev, ki je pravico uveljavljal, ne pa otrok, za katerega je pravico uveljavljal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek mladoletnega tožnika (otroka) zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2, 276, 276/2. ZMEPIZ člen 2, 23, 37, 38, 39, 42, 43, 57, 57/2. ZPP člen 224.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine
Pri odmeri pokojnine je potrebno upoštevati tudi s plačilnimi listami dokazane plače za sporno obdobje, kljub temu da dajalec podatkov, tožnikov delodajalec, teh podatkov ni posredoval matični evidenci, saj delodajalec v času odmere pokojnine tudi ni več obstajal.
izbris družbe brez likvidacije - nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe
Nadaljevanje sodnega postopka po ZFPPod je možno zoper družbenike vseh tistih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZFPPod-B.
Za presojo, ali je dopustno nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe, ni odločilno, kdaj je bil sklep o nadaljevanju postopka izdan, pač pa, kdaj je bila družba izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije (ali v času veljavnosti ZFPPod ali v času veljavnosti ZFPPod-B).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zmožnost za delo
Neupravičen izostanek z dela je lahko resen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar le v primeru, če je delavec delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, zmožen opravljati. Ker tožnik po odločbi ZPIZ in po ugotovitvah izvedenca medicinske stroke za delo po pogodbi o zaposlitvi ni bil zmožen in ker mu tožena stranka po zaključku bolniškega staleža ni ponudila drugega ustreznega dela, je takšno delo upravičeno odklonil in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo II. odst. 120. čl. ZPP in zaključilo, da je stranka predlagala vrnitev iz očitno neupravičenega razloga, zato razpis naroka ni bil potreben.
Ponudba iz 1. odst. 20. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) je enostranski pravni posel, ki ponudnika veže ves čas teka roka iz 4. odst. 20. čl. ZKZ, tožnik pa je v tem roku ponudbo sprejel. Res je toženka sklenila kupoprodajno pogodbo z drugim kupcem, ki je ponudbo tudi sprejel, vendar sama priznava, da pravni posel med njo in V. ne velja, ker ni bil odobren pri Upravni enoti P. Toženka iz razlogov, ki jih navaja, ni prosta, ponudba jo še vedno veže, nepremičnine mora prodati tožniku, ki je tudi sprejel ponudbo.
Ob vprašanju, ali je neko delo plagiat, je treba biti vselej pozoren na to, kolikšna je avtorjeva determiniranost z občo idejo določenega predmeta (v konkretnem primeru: s posteljo, omaro...).
invalid III. kategorije - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic
Tožnik je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, zavarovan je bil za ožji obseg pravic. Kot tak zavarovanec ne bi pridobil pravic na podlagi invalidnosti le, če bi bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic.
ZG člen 38, 40, 38, 40. SPZ člen 217, 217/2, 217, 217/2.
priposestvovanje stvarne služnosti – vožnja v gozdu
Sporna pot ni gozdna cesta, katera je javnega značaja (1. odst. 38. čl. Zakona o gozdovih (Ur.list RS št. 30/93 s spremembami in dopolnitvami)) kar je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo. Za vožnje po takšni poti kot je obstoječa, ki ni gozdna cesta pa veljajo omejitve iz 40. čl. Zakona o gozdovih, ki določa, da je vožnja v gozdovih zunaj gozdnih cest dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oz. premoženja. To pa jasno pomeni, da če vožnja po poti, ki ni gozdna cesta, ni dovoljena, potem ni možno priposestvovanje služnosti poti za vožnjo s kakršnimikoli prevoznimi sredstvi.
odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – nepravilna odločitev
Zavod kot pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretjemu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, pri čemer morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti obstajati njene pravne sestavine: škoda, protipravno ravnanje povzročitelja, vzročna zveza med ravnanjem in povzročeno škodo ter subjektivna oz. objektivna odgovornost povzročitelja. Za odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo vtožuje tožnik, je poleg tega bistveno tudi, da mora iti za pravno priznano škodo, za kar ne gre v tem primeru, ko je zaradi nepravilne odločitve organov tožene stranke (ki je bila v postopku s pravnimi sredstvi odpravljena), tožnik utrpel strah, telesne in psihične bolečine.