odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – nepravilna odločitev
Zavod kot pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretjemu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, pri čemer morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti obstajati njene pravne sestavine: škoda, protipravno ravnanje povzročitelja, vzročna zveza med ravnanjem in povzročeno škodo ter subjektivna oz. objektivna odgovornost povzročitelja. Za odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo vtožuje tožnik, je poleg tega bistveno tudi, da mora iti za pravno priznano škodo, za kar ne gre v tem primeru, ko je zaradi nepravilne odločitve organov tožene stranke (ki je bila v postopku s pravnimi sredstvi odpravljena), tožnik utrpel strah, telesne in psihične bolečine.
ZTLR člen 21, 29, 33, 21, 29, 33. SPZ člen 43, 44, 49, 43, 44, 49.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - družbena lastnina
Ob takem stanju zadeve (da je prodajalec G.B. na zemljišču po nacionalizaciji v letu 1960 imel le pravico brezplačnega uživanja, da te pravice leta 1968 na tožnico oz. njenega pravnega prednika ni mogel prenesti, ker takega prenosa ni dovoljeval Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja, ki je veljal od 15.2.1968 dalje in da je tudi prodajalcu samemu leta 1976 ugasnila pravica uživanja na parc. št. 350/3 na podlagi ustrezne odločbe Skupščine Občine P.) in dodatno ob prej ugotovljeni nedobrovernosti kupcev, o morebitnem močnejšem pravnem naslovu tožnice na spornem zemljišču, kljub temu, da ga je imela ves čas posesti, ni mogoče govoriti.
invalid III. kategorije - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic
Tožnik je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, zavarovan je bil za ožji obseg pravic. Kot tak zavarovanec ne bi pridobil pravic na podlagi invalidnosti le, če bi bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - prenos pravice uporabe
V sistemu družbene lastnine za pridobitev pravice uporabe ni bil potreben tudi prenos v zemljiški knjigi in je torej Republika Slovenija pravico uporabe pridobila že na podlagi sklepa, kar hkrati pomeni, da ob uveljavitvi ZLNDL pravice uporabe na spornih nepremičninah ni imela tožeča stranka, ampak tožena. Tožeča stranka tako ni imela niti pravice uporabe niti lastninske pravice na spornih nepremičninah in to niti ob uveljavitvi ZLKSDL niti ob uveljavitvi ZLNDL. Ker ni bila imetnica "določene pravice" in torej ne izpolnjuje enega od kumulativnih pogojev za izbrisno tožbo, za tako tožbo v materialnopravnem smislu ni aktivno legitimirana.
splošni pogoji – odstop od pogodbe – načelo vestnosti in poštenja
Določba Splošnih pogojev „če naročnik ne plača svojih obveznosti v skladu z naročniško pogodbo in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz naslova naročniške pogodbe oz. prekrši objavljene pogoje...“, ki S. opravičuje do odstopa od naročniške pogodbe, je zelo posplošena. Katere kršitve se štejejo za tako pomembne, da imajo za posledico odstop od pogodbe, ni določeno. Razlaga, da tožečo stranko to določilo opravičuje do nenapovedanega odstopa od pogodbe tudi v primerih, kot je obravnavani (ko gre za zamudo pri izpolnitvi zadnjih dveh računov v 24-mesečnem obdobju in to le dva dni pred iztekom obdobja, ki je tožencu nudilo določeno ugodnost pri nakupu telefonskega aparata), predstavlja prestrogo razlago splošnih pogojev in je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Na upniku je dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja, iz katerega izvira listina, ki predstavlja verodostojno listino, na podlagi katere upnik predlaga izvršbo. Glede na to v primerih, ko dolžnik zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom, zadošča za utemeljenost ugovora že njegovo zanikanje, za zanikana dejstva pa objektivno ni mogoče predložiti dokazov.
Oškodovanec - tožnik – ima pravico do tistega dobička, ki bi ga dosegel, če bi prišlo do sklenitve koncesijske pogodbe z njim namesto z drugim ponudnikom na razpisu. Izhajati torej mora iz lastnega pričakovanega dobička, ne pa iz tistega, ki ga je dosegel uspeli ponudnik na podlagi s toženo stranko sklenjene koncesijske pogodbe.
OZ člen 147, 147/1, 179, 179/1, 147, 147/1, 179, 179/1. ZDR člen 45, 45/1, 184, 184/2, 45, 45/1, 184, 184/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev pravic delavca - mobbing
Tožena stranka (oziroma njeni delavci, za katere odgovarja) je ravnala protipravno, saj je posegla v osebnostne pravice tožečih strank: izpostavljala jih je neželeni elektronski pošti pornografske vsebine ter jih nazivala z neprimernimi, žaljivimi in opolzkimi izrazi. Opisano ravnanje ima znake psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko je delavec izpostavljen grdemu ravnanju, ki se izkazuje s sovražno in neetično komunikacijo, žaljivimi opazkami, zasmehovanjem, podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, vpitjem in sramotenjem (mobbing), tožeče stranke pa so za duševne bolečine, ki so jih zaradi tega utrpele, upravičene do denarne odškodnine.
Četudi tožbeni zahtevek in izrek sodbe ne vsebujeta odločitve v zvezi z odvodom akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost, bo tožena stranka navedeno morala poravnati za tožnikov račun, saj je tako določeno v 283. členu ZdavP-2 in 1. odstavku 15. člena ZPSV.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - pisno opozorilo
Ker je bila tožnica za isto kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere ji je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, predhodno pisno opomnjena na izpolnjevanje obveznosti (in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita. Zakonita bi bila zgolj, če bi tožnica s kršitvijo delovnih obveznosti nadaljevala ali jo ponovila.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. ZZ člen 37.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pooblastilo za zastopanje – javni zavod
Vršilka dolžnosti direktorja tožene stranke, ki ima organizacijsko obliko javnega zavoda, je imela pooblastilo za zastopanje tožene stranke, kar pomeni, da je bila pristojna za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1, 103/1, 103, 102/1, 102. ZZRZI člen 40, 40/1, 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - invalid - manjši delodajalec - mnenje komisije
Po določbi noveliranega 40. člena ZZRZI, ki ne ločuje med delodajalcem z več kot petimi zaposlenimi in delodajalci z manj kot petimi zaposlenimi, velja za vse delodajalce enaka obveznost glede zagotavljanja drugega ustreznega dela invalidu oziroma redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Po tej ureditvi lahko delodajalec (tudi, če ima manj kot pet zaposlenih) odpove pogodbo o zaposlitvi delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti le v primeru, če komisija ugotovi, da mu ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je novela ZZRZI pričela veljati 13.8.2005, torej po uveljavitvi ZPIZ-1 in ker je glede na 7. člen ZZRZI ta zakon v odnosu do ZPIZ-1 lex specialis, je potrebno upoštevati določbe ZZRZI, ne glede na to, da so se določbe od 102. do 105. člena ZPIZ-1 pričele uporabljati kasneje (dejansko s 1.1.2006).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - vrnitev na delo - poziv na delo - pravnomočna sodba
Tožena stranka je bila dolžna izvršiti pravnomočno sodbo, s katero je bila priznana pravica do reintegracije, tako, da bi po njeni pravnomočnosti tožnika pozvala nazaj na delo. Šele v primeru, če se tožnik temu vabilu neupravičeno ne bi odzval, bi bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni pa mogoče tožniku očitati kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker se ni odzval na poziv tožene stranke za vrnitev nazaj na delo pred pravnomočnostjo sodne odločbe. V tem času namreč pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama, zaradi izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni več veljala.
pogodba o naročilu - mandatno razmerje - prodaja po vzorcu - prodajno razmerje
V obravnavanem primeru je razmerje med strankama razmerje iz prodajne pogodbe, je zato sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo ali je šlo v obravnavanem primeru za "prodajo po vzorcu" po 518.čl. Dokazno breme, da je šlo za tako prodajo pa je bilo na tožeči stranki.
ZSReg člen 33, 39, 33, 39. ZGD-1 člen 273, 274, 398, 273, 274, 398.
vpis spremembe članov nadzornega sveta - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - imenovanje članov nadzornega sveta.
Po oceni pritožbenega sodišča mora predlagatelj prekinitve registrskega postopka konkretno in določno izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Glede na to, da gre v konkretnem primeru za imenovanje dveh članov nadzornega sveta (ki ju je na skupščini delniške družbe predlagal upravičen predlagatelj in katerima predlagatelja prekinitve niti ne očitata, da ne izpolnjujeta pogojev iz 273. čl. ZGD-1), in upoštevaje, da ima predlagani vpis zgolj deklaratorni značaj, je pritožbeno sodišče mnenja, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka po 2. odst. 33. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - NELOJALNA KONKURENCA
VSL0055622
ZVK člen 13, 13/2. ZZMP člen 15, 15/1, 15/1–3, 116a. TRIPS člen 39.
dejanje nelojalne konkurence – nastopanje na trgu – upravni postopek – kršitev določb - upravnega postopka - dobri poslovni običaji
Kljub temu, da po mnenju tožeče stranke za izdajo dovoljenja za promet niso bili izpolnjeni pogoji, nastopanje tožene stranke z zdravilom T. na trgu še ni dejanje nelojalne konkurence.
Vprašanje registracije zdravila tožene stranke kot nujno potrebne pripravljalne faze za dostop in nastopanje z zdravilom na trgu, ne sodi v pojem „nastopanje na trgu kot aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja“.
znamka - tožba na izbris znamke - izbris znamke - znak razlikovanja - razlikovalna moč znamke - relativni razlogi za registracijo - verjetnost zmede v javnosti - skupni izvor primerjanega blaga - ovira za registracijo - znamka z ugledom - funkcije znamke - pojem prejšnje znamke - serija znamk - družina znamk - poznanost znamke - zainteresirana javnost - znana znamka - sloveča znamka - prekinitev p
Za presojo o verjetnosti zmede je pomembno stališče o možnosti sklepanja o skupnem izvoru primerjalnega blaga (storitev).
Razumevanje pojma skupnega izvora blaga se neločljivo navezuje na funkcijo znamke, da zagotavlja potrošniku določeno in pričakovano kvaliteto proizvoda (ali storitev).
Izhodišče presoje o pojmu verjetnosti zmede v javnosti (prim. (b) točko 1. odstavka 44. člena ZIL-1-UPB3) je odgovor na vprašanje, ali proizvodi ali storitve, označevani s spornim znakom, vzbujajo pri potrošnikih predstavo, da gre za proizvajalca, ki sta na nek način ekonomsko povezana.
Pri tem je uveljavljeno stališče, da večja razlikovalna moč znamke povečuje verjetnost zmede.