Ob vprašanju, ali je neko delo plagiat, je treba biti vselej pozoren na to, kolikšna je avtorjeva determiniranost z občo idejo določenega predmeta (v konkretnem primeru: s posteljo, omaro...).
invalid III. kategorije - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic
Tožnik je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, zavarovan je bil za ožji obseg pravic. Kot tak zavarovanec ne bi pridobil pravic na podlagi invalidnosti le, če bi bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic.
odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – nepravilna odločitev
Zavod kot pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretjemu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, pri čemer morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti obstajati njene pravne sestavine: škoda, protipravno ravnanje povzročitelja, vzročna zveza med ravnanjem in povzročeno škodo ter subjektivna oz. objektivna odgovornost povzročitelja. Za odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo vtožuje tožnik, je poleg tega bistveno tudi, da mora iti za pravno priznano škodo, za kar ne gre v tem primeru, ko je zaradi nepravilne odločitve organov tožene stranke (ki je bila v postopku s pravnimi sredstvi odpravljena), tožnik utrpel strah, telesne in psihične bolečine.
Ni mogoče brez zadržka pritrditi sodišču prve stopnje, da gre upnici v obravnavanem primeru le dvakratni znesek glavnice, ker gre "za staro terjatev".
Sodišče bo moralo ugotoviti, koliko so znašale zapadle, pa neplačane zamudne obresti ob uveljavitvi OZ. Upniku bo moralo prisoditi zamudne obresti do navedenega datuma ne le, če so na ta dan dosegle glavnico, temveč tudi, če so jo presegle.
Ponudba iz 1. odst. 20. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) je enostranski pravni posel, ki ponudnika veže ves čas teka roka iz 4. odst. 20. čl. ZKZ, tožnik pa je v tem roku ponudbo sprejel. Res je toženka sklenila kupoprodajno pogodbo z drugim kupcem, ki je ponudbo tudi sprejel, vendar sama priznava, da pravni posel med njo in V. ne velja, ker ni bil odobren pri Upravni enoti P. Toženka iz razlogov, ki jih navaja, ni prosta, ponudba jo še vedno veže, nepremičnine mora prodati tožniku, ki je tudi sprejel ponudbo.
Na upniku je dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja, iz katerega izvira listina, ki predstavlja verodostojno listino, na podlagi katere upnik predlaga izvršbo. Glede na to v primerih, ko dolžnik zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom, zadošča za utemeljenost ugovora že njegovo zanikanje, za zanikana dejstva pa objektivno ni mogoče predložiti dokazov.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. ZZ člen 37.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pooblastilo za zastopanje – javni zavod
Vršilka dolžnosti direktorja tožene stranke, ki ima organizacijsko obliko javnega zavoda, je imela pooblastilo za zastopanje tožene stranke, kar pomeni, da je bila pristojna za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1, 103/1, 103, 102/1, 102. ZZRZI člen 40, 40/1, 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - invalid - manjši delodajalec - mnenje komisije
Po določbi noveliranega 40. člena ZZRZI, ki ne ločuje med delodajalcem z več kot petimi zaposlenimi in delodajalci z manj kot petimi zaposlenimi, velja za vse delodajalce enaka obveznost glede zagotavljanja drugega ustreznega dela invalidu oziroma redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Po tej ureditvi lahko delodajalec (tudi, če ima manj kot pet zaposlenih) odpove pogodbo o zaposlitvi delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti le v primeru, če komisija ugotovi, da mu ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je novela ZZRZI pričela veljati 13.8.2005, torej po uveljavitvi ZPIZ-1 in ker je glede na 7. člen ZZRZI ta zakon v odnosu do ZPIZ-1 lex specialis, je potrebno upoštevati določbe ZZRZI, ne glede na to, da so se določbe od 102. do 105. člena ZPIZ-1 pričele uporabljati kasneje (dejansko s 1.1.2006).
ZSReg člen 33, 39, 33, 39. ZGD-1 člen 273, 274, 398, 273, 274, 398.
vpis spremembe članov nadzornega sveta - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - imenovanje članov nadzornega sveta.
Po oceni pritožbenega sodišča mora predlagatelj prekinitve registrskega postopka konkretno in določno izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Glede na to, da gre v konkretnem primeru za imenovanje dveh članov nadzornega sveta (ki ju je na skupščini delniške družbe predlagal upravičen predlagatelj in katerima predlagatelja prekinitve niti ne očitata, da ne izpolnjujeta pogojev iz 273. čl. ZGD-1), in upoštevaje, da ima predlagani vpis zgolj deklaratorni značaj, je pritožbeno sodišče mnenja, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka po 2. odst. 33. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg).
pogodba o naročilu - mandatno razmerje - prodaja po vzorcu - prodajno razmerje
V obravnavanem primeru je razmerje med strankama razmerje iz prodajne pogodbe, je zato sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo ali je šlo v obravnavanem primeru za "prodajo po vzorcu" po 518.čl. Dokazno breme, da je šlo za tako prodajo pa je bilo na tožeči stranki.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - vrnitev na delo - poziv na delo - pravnomočna sodba
Tožena stranka je bila dolžna izvršiti pravnomočno sodbo, s katero je bila priznana pravica do reintegracije, tako, da bi po njeni pravnomočnosti tožnika pozvala nazaj na delo. Šele v primeru, če se tožnik temu vabilu neupravičeno ne bi odzval, bi bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni pa mogoče tožniku očitati kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker se ni odzval na poziv tožene stranke za vrnitev nazaj na delo pred pravnomočnostjo sodne odločbe. V tem času namreč pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama, zaradi izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni več veljala.
OZ člen 147, 147/1, 179, 179/1, 147, 147/1, 179, 179/1. ZDR člen 45, 45/1, 184, 184/2, 45, 45/1, 184, 184/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev pravic delavca - mobbing
Tožena stranka (oziroma njeni delavci, za katere odgovarja) je ravnala protipravno, saj je posegla v osebnostne pravice tožečih strank: izpostavljala jih je neželeni elektronski pošti pornografske vsebine ter jih nazivala z neprimernimi, žaljivimi in opolzkimi izrazi. Opisano ravnanje ima znake psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko je delavec izpostavljen grdemu ravnanju, ki se izkazuje s sovražno in neetično komunikacijo, žaljivimi opazkami, zasmehovanjem, podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, vpitjem in sramotenjem (mobbing), tožeče stranke pa so za duševne bolečine, ki so jih zaradi tega utrpele, upravičene do denarne odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - pisno opozorilo
Ker je bila tožnica za isto kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere ji je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, predhodno pisno opomnjena na izpolnjevanje obveznosti (in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita. Zakonita bi bila zgolj, če bi tožnica s kršitvijo delovnih obveznosti nadaljevala ali jo ponovila.
Četudi tožbeni zahtevek in izrek sodbe ne vsebujeta odločitve v zvezi z odvodom akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost, bo tožena stranka navedeno morala poravnati za tožnikov račun, saj je tako določeno v 283. členu ZdavP-2 in 1. odstavku 15. člena ZPSV.
Oškodovanec - tožnik – ima pravico do tistega dobička, ki bi ga dosegel, če bi prišlo do sklenitve koncesijske pogodbe z njim namesto z drugim ponudnikom na razpisu. Izhajati torej mora iz lastnega pričakovanega dobička, ne pa iz tistega, ki ga je dosegel uspeli ponudnik na podlagi s toženo stranko sklenjene koncesijske pogodbe.
Materialnopravno zmotna je interpretacija sodišča prve stopnje, s katero je določilo 1. odstavka 278. člena ZIZ razlagalo tako, da je za "opravljena dejanja" štelo tudi izdan sklep o zavarovanju z dne 10. 05. 2004 in ga v celoti razveljavilo. V pojem "opravljenih dejanj" sodijo zgolj neposredno dejanje izvršbe in zavarovanja.
Pobotnica je pisna izjava upnika, da je dolžnik delno ali v celoti izpolnil svojo obveznost. Izdaja se zaradi lažjega dokazovanja in ima kot takšna naravo potrdila. Zato je kljub izdani pobotnici možno dokazovati, da obveznost ni poravnana, pri čemer izdajatelju pobotnice ni potrebno vložiti posebne tožbe, saj gre za enostransko izjavo. Odstop od kreditna pogodbe ne pomeni poziva k izpolnitvi pogodbenih obveznosti (plačilu zapadlih, neplačanih obrokov kredita), temveč uresničitev odstopnega upravičenja in poziv na izpolnitev sankcije zaradi kršitve pogodbe. Zato bi morala dati tožeča stranka tožencu primeren dodatni rok za vračilo celotnega neplačanega kredita.
ZOR člen 167, 940, 941, 167, 940, 941. ZPP člen 215, 215.
odškodnina za negmotno škodo - odgovornost iz pogodbe o zavarovalni odgovornosti - pravica o dokaznem bremenu
Če sodišče ni v „spoznavni krivdi“ in lahko z izvedenimi dokazi zanesljivo ugotovi pravno pomembno dejstvo, niso izpolnjeni pogoji za sklepanje o njih na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. čl. ZPP).