nevknjižena lastninska pravica - načelo publicitete - subjektivne meje pravnomočnosti
Zmotno je stališče, da ima tožničina v zemljiški knjigi vpisana pravica zaradi načela publicitete „močnejši učinek oz. višji kvalitetni nivo“ od toženčeve nevknjižene lastninske pravice. Takšen učinek bi imela tožničina pravica samo napram tretjim osebam.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta
Pri presoji elementov odškodninske odgovornost delavca ni bistveno, ali se je delavec okoristil, ampak je bistveno, ali je zaradi njegovega protipravnega ravnanja delodajalcu nastala škoda.
Ne prihaja v poštev uporaba določila 1. tč. 1. odst. 482. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb; gre za to, da velja ta določba za spore med naštetimi znotraj iste družbe.
Tožnik od tožene stranke zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo ima od uporabe njegovega solastninskega deleža na nepremičnini. Vendar pa zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, samo po sebi še ne zadošča za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. Katera so tista pravotvorna dejstva, ki tožnika do njegovega zahtevka v obravnavanem primeru opravičujejo, iz sodbe ni mogoče ugotoviti.
ZGD člen 101, 134, 394, 394/1, 394/2, 101, 134, 394, 394/1, 394/2. ZIZ člen 24, 24. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5. ZGD-1 člen 100, 133, 425, 425/1, 425/2, 425/2, 100, 133, 425, 425/1.
izbris družbe z neomejeno odgovornostjo iz sodnega registra - ustavitev izvršbe - potek enoletnega roka od objave izbrisa - zastaranje terjatev do družbenikov
Pravne posledice izbrisa, določene v četrtem in petem odstavku 27. člena ZFPPod, ne veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo. Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljeni v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod, posledično temu pa tudi ni mogoče uporabiti določbe petega odstavka istega člena, ki napotuje na smiselno uporabo določbe drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD.
ZPIZ-1 člen 116, 116/1, 118, 118/1, 277, 277/1. ZSDP člen 70.
družinska pokojnina – šolanje – dolžina študija – podaljšanje pravice – pravna praznina – zakonske zamudne obresti
Ker tožnik študija, ki traja sedem let, kljub rednemu izpolnjevanju študijskih obveznosti ne bi mogel končati do 26. leta starosti, ima pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnitvi 26. leta starosti za čas rednega šolanja oziroma do takrat, ko se sedemletni študij redno zaključi.
odpravnina – prenehanjem delovnega razmerja zaradi stečaja
V času uvedbe stečajnega postopka veljavni ZPPSL ni določal, da se odpravnine delavcem zaradi stečajnega postopka štejejo kot strošek stečajnega postopka. To pomeni, da je bilo treba navedene terjatve prijaviti v stečajnem postopku v prekluzivnem zakonskem roku in v primeru prerekanja, kot je bilo v konkretnem primeru, začeti individualni delovni spor. Tožniki bi torej morali v roku 15 dni po vročitvi sklepa o napotitvi na pravdo začeti individualni delovni spor. Ker so tožbo vložili šele po devetih letih, pa bi moralo sodišče prve stopnje njihovo tožbo zavreči.
ZPP člen 240, 249, 249/1, 252, 253. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 47, 47/1, 47/2.
izvedenec - nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ne določa postavke za dopolnitev izvedenskega mnenja in ker ne gre prezreti, da je sodni izvedenec zavrnil izdelavo izračuna, ki ga je in kot ga je predlagala tožeča stranka, se izkaže kot utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je po 1. odstavku 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih izvedencu priznalo nagrado za (manj zahtevno) izvedensko mnenje.
javni uslužbenec - premestitev - razlog za premestitev
Premestitev po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU je zakonita, če delodajalec ob izdaji ve, kakšne cilje zasleduje. Če to v sklepu o premestitvi ni navedeno, mora v primeru spora dokazati razloge, ki so privedli predstojnika organa do ocene, da je s premestitvijo delavca mogoče doseči učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Ker v obravnavanem sporu tožena stranka tega ni dokazala, je sklep o premestitvi tožnice nezakonit.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - ponavljanje kršitve - opozorilo pred odpovedjo - rok za podajo odpovedi
V primeru, ko gre za trajajočo ali ponavljajočo se kršitev, delodajalec lahko po tem, ko delavca pisno opozori na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, pa ta z isto kršitvijo nadaljuje, pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonito odpove. V tem primeru ne gre za kršitev načela ne bis in idem. Tožena stranka je tožnico opozorila na izpolnjevanje obveznosti, ker do dne, ko je bilo opozorilo dano, ni opravičila izostanka z dela, redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pa je podala, ker ga ni opravičila niti po izdaji opozorila vse do podaje odpovedi.
Tožena stranka se je utemeljeno odločila počakati na dokaz - konkretno na odločitev o tožničini pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika - saj je dvomila v obstoj razloga za redno odpoved pogodbe iz krivdnega razloga. To pomeni, da je domnevala, da razlog obstoji, ni pa bila o njem prepričana. V obstoj odpovednega razloga se je prepričala s prejemom odločbe zdravstvene komisije ZZZS; odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je podala pravočasno - v roku 30 dni od prejema navedene odločbe.
V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz III. odstavka 104 člena ZPPSL. Premoženje, ki nastane kasneje po začetku stečajnega postopka, pa ne gre v stečajno maso, zato je za terjatve, ki nastanejo kasneje, upnik upravičen vložiti izvršilni predlog.
V primeru, ko sodišče vlogo šteje za umaknjeno ali jo zavrže, ker taksa ni bila plačana, je glede na določilo 3. odst. 32.a čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) stranka dolžna za vlogo plačati le četrtino takse. V tem primeru se kazenska taksa ne plača.
Sodišče v sporu v zvezi z zakonitostjo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi presoja le zakonitost podane odpovedi in ne more samo kvalificirati očitanega ravnanja kot ravnanje z znaki določenega kaznivega dejanja oziroma ne more spremeniti pravne kvalifikacije kaznivega dejanja. Tožena stranka, ki je podala odpoved, bi morala v odpovedi izrecno navesti znake konkretnega kaznivega dejanja, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. OZ člen 101, 101.
prevzem terjatve - gradbena dela - provizija - novo dejstvo - pobotni ugovor
Splošni obligacijski predpisi za kršitev pogodbe take sankcije, kot jo uveljavlja v obravnavanem primeru tožena stranka ne predpisujejo, sama pa niti ni trdila, da bi bila ta dogovorjena med njo in odstopnikom terjatve, njeni ugovori, četudi bi držalo, da je odstopnik terjatve kršil njun dogovor z izvajanjem del, ne bi mogli biti relevantni za odločitev.
Odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod je odškodninska odgovornost za opustitev ukrepov oziroma kršitev prepovedi po tem, ko prezadolženost, kapitalska neustreznost oziroma nelikvidnost družbe že nastopi.
Načelo materialne resnice je urejeno v 17. členu ZKP, smisel te določbe je, da morajo biti dejstva, ki so pravno pomembna, torej bistvena za izdajo sodbe ali druge odločbe v konkretni zadevi v postopku, ugotovljena po resnici in popolnoma. Tudi druga določila v ZKP (2. odstavek 369. člena, 232., 330, 288., 289., 329. člena, 1. odstavek 351. člena, 1. odstavek 289. člena, 4. odstavek 329. člena, 1. odstavek 343. člena, 4. odstavek 639. člena tudi drugi) so namenjena uresničevanju načela iskanja materialne resnice. ZKP pa pozna tudi odstopanja od načela iskanja materialne resnice (2. odstavek 18. člena, 83. člen, 154. člen, 235. člen, 236. člen, 237. člen, 354. člen. 385. člen). V konceptu mešanega kazenskega postopka (kontradiktorni, akuzatorni), kot je sprejet v veljavnem ZKP, je določeno, da je dokazno breme (onus probandi) na tožilcu, subsidiarno pa je tudi sodišče v skladu z instrukcijsko maksimo in načelom iskanja resnice zavezano ugotavljati vsa dejstva, ki obdolženca obremenjujejo ali razbremenjujejo. Takšno subsidiarnost pa je potrebno razumeti tako, da sodišče ne sme prevzemati vloge, ki je dana tožilcu kot državnemu organu pregona in ki je zavezan k temu, da svoje trditve podpre z dokazi oziroma dokaznimi predlogi, ki jih ocenjuje sodišče (16. člen ZKP). V kolikor bi namreč sodišče samo v celoti zbiralo dokaze za trditve tožilca, navedene v obtožnem aktu, bi prevzelo vlogo, ki sodišču ne gre, in ne bi bilo mogoče več govoriti o nepristranskosti sodišča, s tem pa o poštenem sojenju, kar sta temeljna postulata kazenskega prava. Nepristranskost sodišča je bistvena prvina države (2. člen URS). Nepristranskost pa se lahko doseže s tem, da se sodišče kljub inkvizitornemu načelu ne postavi v vlogo, da samo išče in izvaja ključne dokaze za trditve tožilstva. Kolikor se postavi v to vlogo, krši načelo enakosti orožij v sporu med obdolženim posameznikom in državo, ki jo predstavlja tožilstvo (29. člen URS); ker v konkretnem primeru tožilstvo ni predlagalo ključnih dokazov, ki bi lahko dokazali njegove trditve, jih iz že navedenih razlogov ni bilo dolžno izvesti sodišče, saj bi s tem sledilo tezi tožilstva brez dokazov za njegove trditve. Takšno postopanje bi izključilo objektivnost (nepristranskost) sodišča.
Ker v izreku dejanja opisana trditev ni v tem, ali zasebna tožilka laže, da sploh ni bila spolno zlorabljena, ampak trditev o vsebini govoric, po katerih naj bi se zasebna tožilka zaljubila v učitelja in si je vse skupaj izmislila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v opisanem dejanju niso podani znaki kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 171. člena KZ, in zaradi obdolženkine izostale trditve niti znaki kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 169. člena KZ.
socialni spor – upravni postopek – procesna predpostavka
Ker je tožnica vložila tožbo neposredno na sodišče in ni najprej uveljavljala pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri toženi stranki, je treba tožbo zavreči. Sodno varstvo bi bilo možno šele po zaključenem upravnem postopku.
pooblaščenci po zaposlitvi - geodetske storitve - gradbena dela
V pravdnem postopku velja načelna obveznost sodišča, da izvede pravočasno predlagane dokaze. Temu se lahko izogne le, če obstajajo upravičeni razlogi za njihovo zavrnitev.