Sodišče v sporu v zvezi z zakonitostjo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi presoja le zakonitost podane odpovedi in ne more samo kvalificirati očitanega ravnanja kot ravnanje z znaki določenega kaznivega dejanja oziroma ne more spremeniti pravne kvalifikacije kaznivega dejanja. Tožena stranka, ki je podala odpoved, bi morala v odpovedi izrecno navesti znake konkretnega kaznivega dejanja, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. OZ člen 101, 101.
prevzem terjatve - gradbena dela - provizija - novo dejstvo - pobotni ugovor
Splošni obligacijski predpisi za kršitev pogodbe take sankcije, kot jo uveljavlja v obravnavanem primeru tožena stranka ne predpisujejo, sama pa niti ni trdila, da bi bila ta dogovorjena med njo in odstopnikom terjatve, njeni ugovori, četudi bi držalo, da je odstopnik terjatve kršil njun dogovor z izvajanjem del, ne bi mogli biti relevantni za odločitev.
Pravica ZZZS zahtevati povrnitev povzročene škode po 86. členu ZZVZZ je originarna pravica ZZZS.
Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka na konkludenten način pripoznala dolg. Pripoznavo dolga je tožeča stranka videla v plačilu 1.896.796,00 SIT dne 28.10.2003. Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 971/93, pa zgolj zatrjevanega plačila ob pozivu na specifikacijo preostalega dolga s strani tožene tanke ni mogoče šteti kot pripoznavo dolga.
ZPP člen 240, 249, 249/1, 252, 253. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 47, 47/1, 47/2.
izvedenec - nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ne določa postavke za dopolnitev izvedenskega mnenja in ker ne gre prezreti, da je sodni izvedenec zavrnil izdelavo izračuna, ki ga je in kot ga je predlagala tožeča stranka, se izkaže kot utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je po 1. odstavku 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih izvedencu priznalo nagrado za (manj zahtevno) izvedensko mnenje.
Če imajo dediči, ki niso člani agrarne skupnosti, pravico zahtevati izplačilo nujnega deleža v gotovini, ko eden od dedičev, ki pa je član agrarne skupnosti, premoženjske pravice deduje v naravi, ne more biti položaj nujnih dedičev slabši, ko ni med njimi dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje takšnega premoženja v naravi.
Izvršitelju v primeru neizvedbe rubeža pripada plačilo v višini 25 % postavke le v primeru, če je izvršitelj sicer poskusil opraviti rubež, pa to dejansko ni bilo mogoče iz razlogov na strani drugih (upnika, dolžnika ali tretje osebe). Ker je bilo torej upnikovo procesno dejanje (umik izvršbe) opravljeno v primernem roku pred razpisanim rubežem, zaradi česar je izvršitelj svojo aktivnost zlahka prilagodil nastali situaciji, mu iz tega naslova ne pripada nikakršno plačilo.
Res je, kot pritožnik izpostavlja, da je z zahtevo po neposrednem zaslišanju priče zagovornik uveljavljal svojo zakonito pravico, da se priče zaslišujejo na glavni obravnavi in da je to storil pri zagotavljanju obrambe obdolženca, vendar je potrebno upoštevati, da morajo vsi udeleženci v postopku, torej tudi zagovornik obdolženca, svoje pravice uveljavljati tako, da jih ne zlorabljajo. Slednje namreč izhaja že iz določbe 15. člena ZKP, po kateri si mora sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Res sicer je, da načeli neposrednosti in ustnosti terjata neposredno izvedbo dokazov na glavni obravnavi, kot pritožba opozarja, vendar zakon dovoljuje tudi odstop od obeh načel, ki je v primeru zaslišanja prič ali izvedencev določen v 2. odst. 340. člena ZKP, ko se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče ali izvedenca, v soglasju s strankami, le prebere. Ker se je zagovornik na glavni obravnavi 12.11.2007 strinjal z branjem zapisnika o zaslišanju priče M. in kot rečeno zanj ni imel nobenih vprašanj, bi enako lahko storil že na obravnavi 10.7.2007 in le-te ne bi bilo potrebno preložiti temveč bi se glavna obravnava zaključila.
ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3. OZ člen 280, 280/1, 280/2, 280, 280/1, 280/2.
preživnina - prehod terjatev - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prenehanje obveznosti - izpolnitev - upravičenec za sprejem izpolnitve
Dolžnik je od dneva, ko je izvedel, da je otrokova preživninska terjatev prešla na Sklad kot sedanjega upnika, dalje svojo obveznost dolžan izpolniti le Skladu in le takšna izpolnitev je veljavna. Izjemoma je veljavna tudi izpolnitev, opravljena tretjemu (npr. preživninskim zavezancem), a le pod pogojem, da jo je upnik pozneje odobril ali izkoristil.
Pogodba zgolj fiktiven pravni posel, ki po določilu prvega odstavka 66. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR nima učinka med pogodbenimi strankami. Ker pa vendarle prikriva drug pravni posel, to je sklenitev prodajne pogodbe z vsebino pisnega dogovora. Zaradi izpolnjenih pogojev za njegovo pravno veljavo (drugi odstavek 66. člena ZOR) velja ta drugi pravni posel.
Tožeča stranka je ves čas postopka navajala, da se nihče od pristojnih delavcev tožeče stranke ne spominja, da bi tožeča stranka kdaj prejela pošto z navedeno lokacijsko informacijo ter da tožeča stranka nima nikjer zabeleženo, da bi prejela zadevno lokacijsko informacijo. Navedeno odločilno dejstvo naj bi izhajalo predvsem iz delovodnika prejete pošte pri tožeči stranki. Tožeča stranka ima namreč skrbno organizirano dokumentarno poslovanje in skrbno beleži vsako pošto ter dokument, ki pride ali odide iz poslovnih prostorov. Kljub temu da je za ugotovitev tega dejstva tožeča stranka sama v izvedbo predlagala dokaz z vpogledom v delovodnik prejete pošte, kopije delovodnika prejete pošte sodišču ni predložila.
ZPP člen 184, 184/3, 188, 188/2, 184, 184/3, 188, 188/2.
delni umik tožbe - skrčitev tožbenega zahtevka
Ker je tožnik uveljavljal sodno varstvo svojih zahtevkov po dveh različnih pravnih podlagah, to je po pogodbi o življenjskem zavarovanju z dodatnimi nezgodnim zavarovanjem in po polici kolektivnega nezgodnega zavarovanja, nato pa je umaknil le zahtevo za sodno varstvo glede zahtevka po prvi pogodbi, je treba šteti, da gre za delni umik tožbe, za kar mora dati nasprotna stranka, ki se je v pravdo pred tem že spustila, svoje soglasje, in ne za skrčitev tožbenega zahtevka.
ZOR člen 277, 277. ZIZ člen 17, 17. OZ člen 1060, 1060.
izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov - vezanost na obstoj in višino terjatve - zakonske zamudne obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 je s svojo uveljavitvijo dne 18. 3. 2006 postala del zakonodaje in s tem materialno pravno zavezujoča. Izvršilni naslov je bil izdan po začetku veljave navedene ustavne odločbe, zato jo je bilo kot del materialnopravne podlage dolžno pri odločanju upoštevati (že) pravdno sodišče. Slednje pa tega ni storilo in zakonskih zamudnih obresti ni omejilo. Takšna odločitev, pa čeprav nezakonita, je postala pravnomočna in izvršljiva po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo pravdnega sodišča. Ker je v izvršilnem postopku sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete), ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati, kar pomeni, da obresti tečejo brez omejitve.
Mobbing pomeni pojem, ki se uporablja za neočitno izvajanje nasilja nad šibkejšimi. Najpogosteje do mobbinga pride v službi, kot v konkretnem primeru, ko je šlo za izvajanje nasilja v obliki spolnega nadlegovanja, za zahtevanje seksualnih uslug s strani nadrejenega in za premestitev na neprimerno delovno mesto, kar je zaradi strahu pred izgubo službe vplivalo na povečano odsotnost z dela tožeče stranke. Ker je tožeča stranka zaradi navedenega utrpela škodo (kar se je ugotovilo z izvedbo dokazov z zaslišanjem osebnega zdravnika oziroma zdravnika psihiatra), je upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Določbe ZPP se v nepravdnem postopku uporabljajo le subsidiarno, in sicer kadar ZNP, kot lex specialis, nima posebnih določb. Če je postopek izveden v izključnem interesu predlagatelja, ki bo na podlagi tako določenih solastninskih deležev lahko predlagal izvršbo tudi na to nepremičnino, česar prej zaradi nedoločenosti deležev ni mogel storiti, je potrebno uporabiti III. odst. 35. čl. ZNP. Uporaba ZPP kot splošnega predpisa v takšnih situacijah ni utemeljena.
predlog za izvršbo - zakonske zamudne obresti - določna opredelitev
Ker upnik po pozivu sodišča prve stopnje ni določno izkazal, da je upravičen tudi do izterjave zakonskih zamudnih obresti od posameznih računov, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izvršbo v tem delu pravilno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057154
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 60. OZ člen 193. ZPP člen 13, 185.
razširitev tožbe - izročitev nepremičnin v soposest - ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - predhodno vprašanje - navidezni pravni posel - tek zakonskih zamudnih obresti
Skupno premoženje zakoncev je sestavljeno tako iz stvarnih pravic kot tudi iz obligacijskih pravic. Tožnica je zahtevala, naj se ugotovi, da tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine spada v skupno premoženje, na katerem uveljavlja 75% delež. Ta zahtevek tožnica uveljavlja le zoper bivšega zakonca zaradi ureditve medsebojnih premoženjskih razmerij, odločitev, ali terjatev spada v skupno premoženje, pa je odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ali je predpogodba navidezna in s tem nična ali ne. O tem vprašanju pa je kot o predhodnem vprašanju mogoče odločiti tudi le ob udeležbi sedanjih pravdnih strank, vendar bo imela takšna odločitev pravne učinke le v pravdi, v kateri bo sprejeta. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen, ker s tožbo ni zajet tudi sopogodbenik domnevno navideznega pravnega posla, je zato napačna.
Ob ugotovitvi, da je tožnica denarna sredstva, ki spadajo v skupno premoženje, samovoljno dvignila iz bančnega računa, obveznost tožnice za izročitev polovice denarnih sredstev tožencu obsega tudi zakonske zamudne obresti od dneva, ko je tožnica ta denar dvignila iz bančnega računa.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali obstajajo konkretne okoliščine, ki so v konkretnem primeru nasprotne udeleženke tako pomembne, da vplivajo na morebitno poslabšanje pogojev bivanja v ponujenem stanovanju v primerjavi s sedanjim stanovanjem.
motorno vozilo - odgovornost na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti
Do škodnega dogodka prišlo na gozdni cesti, ki je del gozda in javnega značaja in predstavlja po Zakonu o cestah nekategorizirano cesto; ker pa je škoda nastala v zvezi z uporabo delujočega traktorja, ki je po razlagi 32. točke 19. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, motorno vozilo, ki je bilo tudi registrirano in je imelo prometno dovoljenje, je podana odgovornost tožene stranke na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
odškodninska odgovornost države - opravljanje splošno koristne dejavnosti - dovoljeno ravnanje države - izgubljeni dobiček - škoda, ki presega normalne meje - pravni standard normalne meje - načelo solidarnosti
Ob načelu solidarnosti (enakega) nošenja škodljivih posledic, ki izvirajo iz dovoljenega ravnanja države, bi po stališču višjega sodišča bilo primerno uporabiti za razmerje med javnim in zasebnim področjem polovično breme škodljivih posledic.