V obravnavanem primeru je upnik predlogu za izvršbo priložil izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe (A/2). V njem je poleg upnika naveden tudi dolžnik, znesek, ki ga dolguje ter datum dospelosti oziroma zapadlosti tega zneska v plačilo, listina je overjena s strani odgovorne osebe upnika. Ker torej ta listina formalnemu preizkusu ustreza, bi moralo sodišče prve stopnje na njeni podlagi izdati sklep o izvršbi.
pooblaščenci po zaposlitvi - geodetske storitve - gradbena dela
V pravdnem postopku velja načelna obveznost sodišča, da izvede pravočasno predlagane dokaze. Temu se lahko izogne le, če obstajajo upravičeni razlogi za njihovo zavrnitev.
V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz III. odstavka 104 člena ZPPSL. Premoženje, ki nastane kasneje po začetku stečajnega postopka, pa ne gre v stečajno maso, zato je za terjatve, ki nastanejo kasneje, upnik upravičen vložiti izvršilni predlog.
ZPIZ-1 člen 116, 116/1, 118, 118/1, 277, 277/1. ZSDP člen 70.
družinska pokojnina – šolanje – dolžina študija – podaljšanje pravice – pravna praznina – zakonske zamudne obresti
Ker tožnik študija, ki traja sedem let, kljub rednemu izpolnjevanju študijskih obveznosti ne bi mogel končati do 26. leta starosti, ima pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnitvi 26. leta starosti za čas rednega šolanja oziroma do takrat, ko se sedemletni študij redno zaključi.
ZPP člen 184, 184/3, 188, 188/2, 184, 184/3, 188, 188/2.
delni umik tožbe - skrčitev tožbenega zahtevka
Ker je tožnik uveljavljal sodno varstvo svojih zahtevkov po dveh različnih pravnih podlagah, to je po pogodbi o življenjskem zavarovanju z dodatnimi nezgodnim zavarovanjem in po polici kolektivnega nezgodnega zavarovanja, nato pa je umaknil le zahtevo za sodno varstvo glede zahtevka po prvi pogodbi, je treba šteti, da gre za delni umik tožbe, za kar mora dati nasprotna stranka, ki se je v pravdo pred tem že spustila, svoje soglasje, in ne za skrčitev tožbenega zahtevka.
ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3. OZ člen 280, 280/1, 280/2, 280, 280/1, 280/2.
preživnina - prehod terjatev - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prenehanje obveznosti - izpolnitev - upravičenec za sprejem izpolnitve
Dolžnik je od dneva, ko je izvedel, da je otrokova preživninska terjatev prešla na Sklad kot sedanjega upnika, dalje svojo obveznost dolžan izpolniti le Skladu in le takšna izpolnitev je veljavna. Izjemoma je veljavna tudi izpolnitev, opravljena tretjemu (npr. preživninskim zavezancem), a le pod pogojem, da jo je upnik pozneje odobril ali izkoristil.
Res je, kot pritožnik izpostavlja, da je z zahtevo po neposrednem zaslišanju priče zagovornik uveljavljal svojo zakonito pravico, da se priče zaslišujejo na glavni obravnavi in da je to storil pri zagotavljanju obrambe obdolženca, vendar je potrebno upoštevati, da morajo vsi udeleženci v postopku, torej tudi zagovornik obdolženca, svoje pravice uveljavljati tako, da jih ne zlorabljajo. Slednje namreč izhaja že iz določbe 15. člena ZKP, po kateri si mora sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Res sicer je, da načeli neposrednosti in ustnosti terjata neposredno izvedbo dokazov na glavni obravnavi, kot pritožba opozarja, vendar zakon dovoljuje tudi odstop od obeh načel, ki je v primeru zaslišanja prič ali izvedencev določen v 2. odst. 340. člena ZKP, ko se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče ali izvedenca, v soglasju s strankami, le prebere. Ker se je zagovornik na glavni obravnavi 12.11.2007 strinjal z branjem zapisnika o zaslišanju priče M. in kot rečeno zanj ni imel nobenih vprašanj, bi enako lahko storil že na obravnavi 10.7.2007 in le-te ne bi bilo potrebno preložiti temveč bi se glavna obravnava zaključila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057154
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 60. OZ člen 193. ZPP člen 13, 185.
razširitev tožbe - izročitev nepremičnin v soposest - ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - predhodno vprašanje - navidezni pravni posel - tek zakonskih zamudnih obresti
Skupno premoženje zakoncev je sestavljeno tako iz stvarnih pravic kot tudi iz obligacijskih pravic. Tožnica je zahtevala, naj se ugotovi, da tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine spada v skupno premoženje, na katerem uveljavlja 75% delež. Ta zahtevek tožnica uveljavlja le zoper bivšega zakonca zaradi ureditve medsebojnih premoženjskih razmerij, odločitev, ali terjatev spada v skupno premoženje, pa je odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ali je predpogodba navidezna in s tem nična ali ne. O tem vprašanju pa je kot o predhodnem vprašanju mogoče odločiti tudi le ob udeležbi sedanjih pravdnih strank, vendar bo imela takšna odločitev pravne učinke le v pravdi, v kateri bo sprejeta. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen, ker s tožbo ni zajet tudi sopogodbenik domnevno navideznega pravnega posla, je zato napačna.
Ob ugotovitvi, da je tožnica denarna sredstva, ki spadajo v skupno premoženje, samovoljno dvignila iz bančnega računa, obveznost tožnice za izročitev polovice denarnih sredstev tožencu obsega tudi zakonske zamudne obresti od dneva, ko je tožnica ta denar dvignila iz bančnega računa.
Tožeča stranka je ves čas postopka navajala, da se nihče od pristojnih delavcev tožeče stranke ne spominja, da bi tožeča stranka kdaj prejela pošto z navedeno lokacijsko informacijo ter da tožeča stranka nima nikjer zabeleženo, da bi prejela zadevno lokacijsko informacijo. Navedeno odločilno dejstvo naj bi izhajalo predvsem iz delovodnika prejete pošte pri tožeči stranki. Tožeča stranka ima namreč skrbno organizirano dokumentarno poslovanje in skrbno beleži vsako pošto ter dokument, ki pride ali odide iz poslovnih prostorov. Kljub temu da je za ugotovitev tega dejstva tožeča stranka sama v izvedbo predlagala dokaz z vpogledom v delovodnik prejete pošte, kopije delovodnika prejete pošte sodišču ni predložila.
Mobbing pomeni pojem, ki se uporablja za neočitno izvajanje nasilja nad šibkejšimi. Najpogosteje do mobbinga pride v službi, kot v konkretnem primeru, ko je šlo za izvajanje nasilja v obliki spolnega nadlegovanja, za zahtevanje seksualnih uslug s strani nadrejenega in za premestitev na neprimerno delovno mesto, kar je zaradi strahu pred izgubo službe vplivalo na povečano odsotnost z dela tožeče stranke. Ker je tožeča stranka zaradi navedenega utrpela škodo (kar se je ugotovilo z izvedbo dokazov z zaslišanjem osebnega zdravnika oziroma zdravnika psihiatra), je upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZOR člen 277, 277. ZIZ člen 17, 17. OZ člen 1060, 1060.
izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov - vezanost na obstoj in višino terjatve - zakonske zamudne obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 je s svojo uveljavitvijo dne 18. 3. 2006 postala del zakonodaje in s tem materialno pravno zavezujoča. Izvršilni naslov je bil izdan po začetku veljave navedene ustavne odločbe, zato jo je bilo kot del materialnopravne podlage dolžno pri odločanju upoštevati (že) pravdno sodišče. Slednje pa tega ni storilo in zakonskih zamudnih obresti ni omejilo. Takšna odločitev, pa čeprav nezakonita, je postala pravnomočna in izvršljiva po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo pravdnega sodišča. Ker je v izvršilnem postopku sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete), ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati, kar pomeni, da obresti tečejo brez omejitve.
Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika, nima vpliva na njegove osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilec je kot samostojni podjetnik.
Ker dolžnik kot fizična oseba po zaključenem stečajnem postopku ne preneha, njegove osebne terjatve še naprej obstajajo in jih je mogoče uveljavljati še po zaključku stečaja.
odškodninska odgovornost - lastnik konja - jahanje
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je šlo za normalen riziko pri jahanju, - jahanje na terenu, in ni razčistilo, ali je prišlo do dogodka pri rekreativnem jahanju, ali v šoli jahanja, ali je imel tožnik dovolj izkušenj, saj jahanje samo po sebi ni nevaren šport.
Izvršitelju v primeru neizvedbe rubeža pripada plačilo v višini 25 % postavke le v primeru, če je izvršitelj sicer poskusil opraviti rubež, pa to dejansko ni bilo mogoče iz razlogov na strani drugih (upnika, dolžnika ali tretje osebe). Ker je bilo torej upnikovo procesno dejanje (umik izvršbe) opravljeno v primernem roku pred razpisanim rubežem, zaradi česar je izvršitelj svojo aktivnost zlahka prilagodil nastali situaciji, mu iz tega naslova ne pripada nikakršno plačilo.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 105, 108, 108/4, 105, 108, 108/4.
razveljavitev sklepa o izvršbi - dolžnikov naslov
Ker upnik ni sporočil sodišču dolžnikovega pravega naslova niti ni predlagal, naj le-tega pridobi sodišče, ga sodišče ni dolžno samo iskati. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo izvršilni predlog.
Če imajo dediči, ki niso člani agrarne skupnosti, pravico zahtevati izplačilo nujnega deleža v gotovini, ko eden od dedičev, ki pa je član agrarne skupnosti, premoženjske pravice deduje v naravi, ne more biti položaj nujnih dedičev slabši, ko ni med njimi dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje takšnega premoženja v naravi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali obstajajo konkretne okoliščine, ki so v konkretnem primeru nasprotne udeleženke tako pomembne, da vplivajo na morebitno poslabšanje pogojev bivanja v ponujenem stanovanju v primerjavi s sedanjim stanovanjem.
Lastništvo delnic daje delničarjem tako korporacijske pravice, torej pravico do upravljanja družbe, iz katere izhaja tudi pravica do uveljavljanja neveljavnosti (ničnosti ali izpodbojnosti) sklepov skupščine pred sodiščem, kot tudi premoženjske pravice, zlasti pravico do dividende iz dobička družbe, katere delničarji so. Z odsvojitvijo delnic sta tožnici izgubili navedene pravice, izhajajoče iz imetništva delnic.
Po 1. odstavku 190. člena ZPP je mogoče pravdo med istimi strankami dokončati, čeprav katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda. Toda navedeno določilo je razumeti zgolj kot priznanje procesne legitimacije dotedanjim strankam, kljub odtujitvi stvari ali pravice. To pa še ne pomeni, da je stranka, ki po citiranem določilu ZPP ostane pravdna stranka, tudi subjekt pravic in obveznosti, uveljavljanih v tožbi. Vprašanje pravic in obveznosti, torej aktivne in pasivne legitimacije se presoja po materialnem pravu, tožniku, ki je odtujil stvar ali pravico, pa je s citiranim določilom omogočeno le pravdanje v korist pridobitelja.
Ker sta bili tožnici na dan zasedanja skupščine delničarki tožene stranke, torej uveljavljata tožbeni zahtevek v svojo korist, čeprav sta pravice iz delnic zaradi njihove odtujitve izgubili, torej nista več aktivno legitimirani za uveljavljanje z izpodbijano sodbo zavrnjenega zahtevka.
Določbe ZPP se v nepravdnem postopku uporabljajo le subsidiarno, in sicer kadar ZNP, kot lex specialis, nima posebnih določb. Če je postopek izveden v izključnem interesu predlagatelja, ki bo na podlagi tako določenih solastninskih deležev lahko predlagal izvršbo tudi na to nepremičnino, česar prej zaradi nedoločenosti deležev ni mogel storiti, je potrebno uporabiti III. odst. 35. čl. ZNP. Uporaba ZPP kot splošnega predpisa v takšnih situacijah ni utemeljena.