ZPP člen 240, 249, 249/1, 252, 253. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 47, 47/1, 47/2.
izvedenec - nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ne določa postavke za dopolnitev izvedenskega mnenja in ker ne gre prezreti, da je sodni izvedenec zavrnil izdelavo izračuna, ki ga je in kot ga je predlagala tožeča stranka, se izkaže kot utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je po 1. odstavku 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih izvedencu priznalo nagrado za (manj zahtevno) izvedensko mnenje.
socialni spor – upravni postopek – procesna predpostavka
Ker je tožnica vložila tožbo neposredno na sodišče in ni najprej uveljavljala pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri toženi stranki, je treba tožbo zavreči. Sodno varstvo bi bilo možno šele po zaključenem upravnem postopku.
V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz III. odstavka 104 člena ZPPSL. Premoženje, ki nastane kasneje po začetku stečajnega postopka, pa ne gre v stečajno maso, zato je za terjatve, ki nastanejo kasneje, upnik upravičen vložiti izvršilni predlog.
pooblaščenci po zaposlitvi - geodetske storitve - gradbena dela
V pravdnem postopku velja načelna obveznost sodišča, da izvede pravočasno predlagane dokaze. Temu se lahko izogne le, če obstajajo upravičeni razlogi za njihovo zavrnitev.
Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika, nima vpliva na njegove osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilec je kot samostojni podjetnik.
Ker dolžnik kot fizična oseba po zaključenem stečajnem postopku ne preneha, njegove osebne terjatve še naprej obstajajo in jih je mogoče uveljavljati še po zaključku stečaja.
Lastništvo delnic daje delničarjem tako korporacijske pravice, torej pravico do upravljanja družbe, iz katere izhaja tudi pravica do uveljavljanja neveljavnosti (ničnosti ali izpodbojnosti) sklepov skupščine pred sodiščem, kot tudi premoženjske pravice, zlasti pravico do dividende iz dobička družbe, katere delničarji so. Z odsvojitvijo delnic sta tožnici izgubili navedene pravice, izhajajoče iz imetništva delnic.
Po 1. odstavku 190. člena ZPP je mogoče pravdo med istimi strankami dokončati, čeprav katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda. Toda navedeno določilo je razumeti zgolj kot priznanje procesne legitimacije dotedanjim strankam, kljub odtujitvi stvari ali pravice. To pa še ne pomeni, da je stranka, ki po citiranem določilu ZPP ostane pravdna stranka, tudi subjekt pravic in obveznosti, uveljavljanih v tožbi. Vprašanje pravic in obveznosti, torej aktivne in pasivne legitimacije se presoja po materialnem pravu, tožniku, ki je odtujil stvar ali pravico, pa je s citiranim določilom omogočeno le pravdanje v korist pridobitelja.
Ker sta bili tožnici na dan zasedanja skupščine delničarki tožene stranke, torej uveljavljata tožbeni zahtevek v svojo korist, čeprav sta pravice iz delnic zaradi njihove odtujitve izgubili, torej nista več aktivno legitimirani za uveljavljanje z izpodbijano sodbo zavrnjenega zahtevka.
Pogodba zgolj fiktiven pravni posel, ki po določilu prvega odstavka 66. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR nima učinka med pogodbenimi strankami. Ker pa vendarle prikriva drug pravni posel, to je sklenitev prodajne pogodbe z vsebino pisnega dogovora. Zaradi izpolnjenih pogojev za njegovo pravno veljavo (drugi odstavek 66. člena ZOR) velja ta drugi pravni posel.
Če imajo dediči, ki niso člani agrarne skupnosti, pravico zahtevati izplačilo nujnega deleža v gotovini, ko eden od dedičev, ki pa je član agrarne skupnosti, premoženjske pravice deduje v naravi, ne more biti položaj nujnih dedičev slabši, ko ni med njimi dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje takšnega premoženja v naravi.
ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3. OZ člen 280, 280/1, 280/2, 280, 280/1, 280/2.
preživnina - prehod terjatev - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prenehanje obveznosti - izpolnitev - upravičenec za sprejem izpolnitve
Dolžnik je od dneva, ko je izvedel, da je otrokova preživninska terjatev prešla na Sklad kot sedanjega upnika, dalje svojo obveznost dolžan izpolniti le Skladu in le takšna izpolnitev je veljavna. Izjemoma je veljavna tudi izpolnitev, opravljena tretjemu (npr. preživninskim zavezancem), a le pod pogojem, da jo je upnik pozneje odobril ali izkoristil.
Mobbing pomeni pojem, ki se uporablja za neočitno izvajanje nasilja nad šibkejšimi. Najpogosteje do mobbinga pride v službi, kot v konkretnem primeru, ko je šlo za izvajanje nasilja v obliki spolnega nadlegovanja, za zahtevanje seksualnih uslug s strani nadrejenega in za premestitev na neprimerno delovno mesto, kar je zaradi strahu pred izgubo službe vplivalo na povečano odsotnost z dela tožeče stranke. Ker je tožeča stranka zaradi navedenega utrpela škodo (kar se je ugotovilo z izvedbo dokazov z zaslišanjem osebnega zdravnika oziroma zdravnika psihiatra), je upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057154
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 60. OZ člen 193. ZPP člen 13, 185.
razširitev tožbe - izročitev nepremičnin v soposest - ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - predhodno vprašanje - navidezni pravni posel - tek zakonskih zamudnih obresti
Skupno premoženje zakoncev je sestavljeno tako iz stvarnih pravic kot tudi iz obligacijskih pravic. Tožnica je zahtevala, naj se ugotovi, da tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine spada v skupno premoženje, na katerem uveljavlja 75% delež. Ta zahtevek tožnica uveljavlja le zoper bivšega zakonca zaradi ureditve medsebojnih premoženjskih razmerij, odločitev, ali terjatev spada v skupno premoženje, pa je odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ali je predpogodba navidezna in s tem nična ali ne. O tem vprašanju pa je kot o predhodnem vprašanju mogoče odločiti tudi le ob udeležbi sedanjih pravdnih strank, vendar bo imela takšna odločitev pravne učinke le v pravdi, v kateri bo sprejeta. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen, ker s tožbo ni zajet tudi sopogodbenik domnevno navideznega pravnega posla, je zato napačna.
Ob ugotovitvi, da je tožnica denarna sredstva, ki spadajo v skupno premoženje, samovoljno dvignila iz bančnega računa, obveznost tožnice za izročitev polovice denarnih sredstev tožencu obsega tudi zakonske zamudne obresti od dneva, ko je tožnica ta denar dvignila iz bančnega računa.
Tožeča stranka je ves čas postopka navajala, da se nihče od pristojnih delavcev tožeče stranke ne spominja, da bi tožeča stranka kdaj prejela pošto z navedeno lokacijsko informacijo ter da tožeča stranka nima nikjer zabeleženo, da bi prejela zadevno lokacijsko informacijo. Navedeno odločilno dejstvo naj bi izhajalo predvsem iz delovodnika prejete pošte pri tožeči stranki. Tožeča stranka ima namreč skrbno organizirano dokumentarno poslovanje in skrbno beleži vsako pošto ter dokument, ki pride ali odide iz poslovnih prostorov. Kljub temu da je za ugotovitev tega dejstva tožeča stranka sama v izvedbo predlagala dokaz z vpogledom v delovodnik prejete pošte, kopije delovodnika prejete pošte sodišču ni predložila.
odškodninska odgovornost - lastnik konja - jahanje
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je šlo za normalen riziko pri jahanju, - jahanje na terenu, in ni razčistilo, ali je prišlo do dogodka pri rekreativnem jahanju, ali v šoli jahanja, ali je imel tožnik dovolj izkušenj, saj jahanje samo po sebi ni nevaren šport.
Res je, kot pritožnik izpostavlja, da je z zahtevo po neposrednem zaslišanju priče zagovornik uveljavljal svojo zakonito pravico, da se priče zaslišujejo na glavni obravnavi in da je to storil pri zagotavljanju obrambe obdolženca, vendar je potrebno upoštevati, da morajo vsi udeleženci v postopku, torej tudi zagovornik obdolženca, svoje pravice uveljavljati tako, da jih ne zlorabljajo. Slednje namreč izhaja že iz določbe 15. člena ZKP, po kateri si mora sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Res sicer je, da načeli neposrednosti in ustnosti terjata neposredno izvedbo dokazov na glavni obravnavi, kot pritožba opozarja, vendar zakon dovoljuje tudi odstop od obeh načel, ki je v primeru zaslišanja prič ali izvedencev določen v 2. odst. 340. člena ZKP, ko se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče ali izvedenca, v soglasju s strankami, le prebere. Ker se je zagovornik na glavni obravnavi 12.11.2007 strinjal z branjem zapisnika o zaslišanju priče M. in kot rečeno zanj ni imel nobenih vprašanj, bi enako lahko storil že na obravnavi 10.7.2007 in le-te ne bi bilo potrebno preložiti temveč bi se glavna obravnava zaključila.
ZOR člen 277, 277. ZIZ člen 17, 17. OZ člen 1060, 1060.
izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov - vezanost na obstoj in višino terjatve - zakonske zamudne obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 je s svojo uveljavitvijo dne 18. 3. 2006 postala del zakonodaje in s tem materialno pravno zavezujoča. Izvršilni naslov je bil izdan po začetku veljave navedene ustavne odločbe, zato jo je bilo kot del materialnopravne podlage dolžno pri odločanju upoštevati (že) pravdno sodišče. Slednje pa tega ni storilo in zakonskih zamudnih obresti ni omejilo. Takšna odločitev, pa čeprav nezakonita, je postala pravnomočna in izvršljiva po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo pravdnega sodišča. Ker je v izvršilnem postopku sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete), ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati, kar pomeni, da obresti tečejo brez omejitve.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 105, 108, 108/4, 105, 108, 108/4.
razveljavitev sklepa o izvršbi - dolžnikov naslov
Ker upnik ni sporočil sodišču dolžnikovega pravega naslova niti ni predlagal, naj le-tega pridobi sodišče, ga sodišče ni dolžno samo iskati. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo izvršilni predlog.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali obstajajo konkretne okoliščine, ki so v konkretnem primeru nasprotne udeleženke tako pomembne, da vplivajo na morebitno poslabšanje pogojev bivanja v ponujenem stanovanju v primerjavi s sedanjim stanovanjem.
predlog za izvršbo - zakonske zamudne obresti - določna opredelitev
Ker upnik po pozivu sodišča prve stopnje ni določno izkazal, da je upravičen tudi do izterjave zakonskih zamudnih obresti od posameznih računov, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izvršbo v tem delu pravilno zavrnilo.
odškodninska odgovornost države - opravljanje splošno koristne dejavnosti - dovoljeno ravnanje države - izgubljeni dobiček - škoda, ki presega normalne meje - pravni standard normalne meje - načelo solidarnosti
Ob načelu solidarnosti (enakega) nošenja škodljivih posledic, ki izvirajo iz dovoljenega ravnanja države, bi po stališču višjega sodišča bilo primerno uporabiti za razmerje med javnim in zasebnim področjem polovično breme škodljivih posledic.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c, 40c/1. ZPP člen 112, 112/2, 112/7, 112, 112/2, 112/7.
krajevna pristojnost - vložitev predloga za izvršbo - rok
Predlog za izvršbo je bil vložen zaradi izterjave denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, noben zakon pa ne predpisuje roka za vložitev takšnega predloga, prav tako tudi ne gre za vprašanje roka zastaranja terjatve. Predlog za izvršbo je bil torej vložen, ko je bil izročen pristojnemu sodišču, to je 3. 1. 2008, takrat pa je že veljala izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.