ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - prištevnost - opravilna sposobnost - kaznivo dejanje ogrožanje varnosti - oblika krivde - naklep - huda malomarnost - krivda - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR. Očitala ji je kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, ker je v pisarni ravnatelja šole, na sestanku o vodenju in urejanju učbeniškega sklada, grobo verbalno napadla in žalila vse prisotne, skušala uničevati šolski inventar in fizično obračunala z ravnateljem. Zaradi bistveno zmanjšane zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje tožnici ni dokazana krivda (naklep oziroma huda malomarnost) za kršitve, zato ni podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058619
OZ člen 323, 323/2, 399. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56/1. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – opozicijski razlogi – prenehanje obveznosti – izpolnitev obveznosti – dogovor o izpolnitvi – prenovitev obveznosti – novacija – solidarni dolžnik – nedovoljene pritožbene novote – umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe – enovit postopek – učinek ugovora
Sodišče ugovoru ni ugodilo iz razloga, ki bi se nanašal na predmet izvršbe, temveč iz razloga, ki se nanaša na terjatev v izvršbi (opozicijski razlog po 8. točki 55. člena ZIZ), zato se nanaša na postopek kot celovit postopek.
Pri dogovoru strank o načinu izpolnitve obveznosti ne gre za prenovitev obveznosti.
Do poškodbe, v posledici katere tožnik v tem sporu vtožuje odškodnino, je prišlo, ko je tožnik pri privijanju reducirnega ventila z ročnim ključem začutil bolečino v področju desne nadlahti. Privijanje oziroma odvijanje ventila z viličastim ključem ali pa gedorami ni dejavnost, pri kateri bi bila nevarnost nastanka škode velika. Gre za opravilo, ki se opravlja praktično v vsakem gospodinjstvu (ventili pri vodovodni napeljavi, menjava plinske jeklenke ipd.) in iz katerega ne izhaja povečana nevarnost za nastanek škode. Zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo pri delu.
Tožena stranka je poskrbela za varno opravljanje dela na delovnem mestu monter armatur, ki ga je zasedal tožnik. Prav tako je tožena stranka pri razporeditvi tožnika na navedeno delovno mesto upoštevala odločbo ZPIZ o priznani III. kategoriji invalidnosti in pravice, ki jih je tožnik pridobil v zvezi z omejitvami pri delu. Zato ni podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
168. člen ZNP dovoljuje sodni depozit, če tako določa poseben predpis. V konkretnem primeru je to peti odstavek 58. člena Energetskega zakona, po katerem razlastitveni upravičenec doseže obravnavanje predloga za omejitev lastninske pravice po pravilih o nujnem postopku, če pri sodišču položi znesek v z zakonom opredeljeni višini.
OZ člen 13, 335, 347, 349. ZDru člen 1, 3, 25. ZGD-1 člen 3, 3/2. ZPP člen 212.
društvo - pridobitna dejavnost društva - temeljni akt društva - gospodarska pogodba - gospodarski subjekt - zastaranje
Ker morajo biti pridobitne dejavnosti društva opredeljene v njegovem temeljnem aktu, bi bila formalna presoja dejavnosti oglaševanja (njena pridobitna ali nepridobitna narava) mogoča na podlagi temeljnega akta tožeče stranke (zveze društev). Ker pa so ta pravila relevantna zgolj za razmerje med strankama, se morata stranki (enako kot pri pogodbenem pravu) na ta pravila sklicevati. Ker se nobena od strank na v temeljem aktu opredeljene pridobitne dejavnosti ni sklicevala, sodišče temeljnega akta tožeče stranke ni bilo dolžno uporabiti.
Izpodbojni zahtevek je postavljen pravilno, če tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je določeno pravno dejanje v razmerju do nje brez pravnega učinka ter da ji je tožena stranka dolžna dovoliti izvršbo na določeno nepremičnino.
Dejstvo, da je sodišče izdalo začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, čeprav je tožnik zahteval zavarovanje denarne terjatve, ne pomeni odločitve mimo trditvene podlage.
Zakon loči pristojnost odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe glede na fazo konkretnega postopka, in sicer je odločilnega pomena za razmejitev pravnomočnost sklepa o ugovoru. Po izdaji sodbe (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), vse dokler ta ne postane izvršljiva po 1. odstavku 256. člena ZIZ, je pristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje, to je izvršilno sodišče.
SPZ člen 92. ZPP člen 12, 318. OZ člen 583. ZIZ člen 272.
zamudna sodba - neobrazložen odgovor na tožbo - odločitev brez naroka - prava neuka stranka - brezplačna pravna pomoč - izpraznitev stanovanja - posest – prekarij – začasna odredba
Kljub jasnim napotkom glede zahtevane vsebine odgovora na tožbo, toženec o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ni podal nikakršnih navedb, zato njegove vloge ni mogoče šteti kot odgovor na tožbo.
Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči je ločen od pravdne zadeve, zaradi katere naj se brezplačna pravna pomoč dodeli, toženec je imel v tistem postopku na voljo tudi ustrezna pravna sredstva. Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, nobene ovire ni, da pravdno sodišče obravnava tudi laične vloge. Mora pa stranke, ki so pravni laiki, opozoriti na uporabo procesnih pravic po 12. členu ZPP.
Posest ni le neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Ni potrebno, da posestnik stanovanja in pripadajočih prostorov v stanovanju dejansko živi; za posestnika se šteje tudi, če ima v prostorih svoje stvari.
OZ člen 147, 147/1, 181. KZ člen 182. ZPP člen 14.
povzročitev škode – škoda, povzročena pri delu – podlage odškodninske odgovornosti – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalcev – kršitev dostojanstva – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – povrnitev škode – denarna odškodnina
Pojma delodajalca in delavca sta v kontekstu 147. člena OZ širša od delovnopravnega konteksta tega položaja. Gre za subjekta razmerja, za katero je karakterističen položaj nadrejenosti oziroma podrejenosti.
osebna služnost - užitek na solastniškem deležu - nastanek užitka na podlagi pravnega posla - priposestvovanje - vezanost na pravnomočno sodbo
Priposestvovanje osebne služnosti ni mogoče.
V sporni pogodbi dogovorjena obligacijska zaveza, da tožena stranka tožeči stranki dovoli uživanje stanovanjskih prostorov in opreme v stanovanjskih prostorih, ne ustvarja stvarnopravnih učinkov in ne predstavlja služnosti užitka (niti služnosti stanovanja).
ZDPra člen 42, 42/5, ZSPJS člen 7, 7/1. ZZZPF člen 2.
plačilo razlike plače - plača državnega pravobranilca - znižanje plače - osnova za obračun plače
Pri presoji razmerja med tretjim odstavkom 42. člena ZDPra (po katerem se državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon) in 2. členom ZZZPF (ki je določil 4% znižanje plač funkcionarjev) je potrebno upoštevati, da glede razmerja med posameznimi zakoni ne velja načelo nadrejenosti. Prav tako določbe 5. oziroma 3. odstavka 42. člena ZDPra ni mogoče razumeti tako, da je možnost sistemskega znižanja plač državnih pravobranilcev pridržana izključno ZDPra in da tega vprašanja ni mogoče urediti tudi v kakšnem drugem zakonu. Zakoni imajo v Republiki Sloveniji enak hierarhični nivo, ne glede na njihovo vsebino, kar pomeni, da sta določbi 42. člena ZDPra in 2. člena ZZZPF enakovredni. Glede razmerja med obema zakonoma je potrebno uporabiti splošna načela razlage in pri tem tudi razlagalna pravila o specialnih in kasnejših predpisih. Oba zakona sta sicer specialna zakona, vendar je ZZZPF kasnejši zakon in ureja zgolj ozko področje delnega znižanja plač funkcionarjev za vnaprej določeno časovno obdobje, zato je glede vprašanja znižanja plač državnim pravobranilcem za sporno obdobje potrebno uporabiti določbo ZZZPF, kot kasnejši in bolj specialni predpis. Obenem je ZZZPF interventni zakon z jasno določenim namenom znižanja plač funkcionarjem plačne skupine A, zaradi omejitve učinkov finančne krize in z naprej določeno omejeno časovno veljavnostjo. Takšno znižanje plač ni nezakonito. Tožena stranka je tožnici z izpodbijano odločbo za obdobje od 1. 4. 2009 do 31. 3. 2010 zakonito znižala plačo za znesek v višini 4 % njene osnovne plače, saj je za takšno odločbo imela podlago v določbi 2. člena ZZZPF.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 49, 50. ZDoh-2 člen 2. ZPSV člen 3, 3/5.
obveznost plačilo - dokazno breme - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo in z dela - bruto - neto
Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska plače oziroma nadomestila plače, regresa za letni dopust ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo morala tožena stranka od v izreku opredeljenih bruto zneskov plač oz. nadomestil plač ter regresa in odškodnine odvesti davke v višini, kot to izhaja iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto zneski prejemkov bodo zato predstavljali tiste zneske, ki bodo od dosojenih bruto zneskov ostali po odvodu davkov in prispevkov (prispevki se od regresa za letni dopust, ki ne presega določene višine, po 5. odstavku 3. člena ZPSV, ne plačajo). Plačnik davka je dolžan za davčnega zavezanca izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj od prejemkov, od katerih se, v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčevanju, izračunava, odteguje in plačuje davčne odtegljaje. Davčni zavezanec je tožnik, plačnik davka pa je tožena stranka. Zato ni mogoče istočasno uveljavljati obračun bruto zneska in hkrati izplačilo neto zneska, opredeljenega po višini.
pridobitev lastninske pravice na premičninah - razpolagalno neposobna oseba - nakup premičnine od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje takšne stvari v promet - dobrovernost
Zaključek, da je tožnica pridobila lastninsko pravico na ukradenem avtodomu, na podlagi 64. člena SPZ, ni utemeljen že iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj nakupa predmetnega avtodoma od osebe, ki v okviru svoje registrirane dejavnosti daje takšne stvari v promet.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO- IZVRŠILNO PRAVO
VSL0076882
ZIZ člen 150, 50/1. OZ člen 132.
odškodninska odgovornost države - izvršilno sodišče - protipravno ravnanje - obstoj upnika - opustitev odločanja - odškodninska odgovornost banke - - prenos denarnih sredstev - obstoj škode
Izvršilno sodišče ni ravnalo protipravno, ko je izdalo sklep o izvršbi, ne da bi preverjalo, ali upnik še obstaja. Takšne dolžnosti izvršilno sodišče nima. Iz izvršilnega predloga, ki ga je vložil pooblaščeni odvetnik upnika, je razvidno, da vsebuje vse potrebne podatke, kakšnih posebnih okoliščin, iz katerih bi moralo izvršilno sodišče sklepati, da je upnik morebiti prenehal obstajati, pa ni bilo. Zgolj dejstvo, da je preteklo šest let od vložitve predloga pa do izdaje sklepa o izvršbi pa tudi ne predstavlja takšne okoliščine.
Druga tožena stranka je prenos denarnih sredstev izvedla v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim ji je bilo naloženo s strani izvršilnega sodišča, da opravi sporni prenos. Druga tožena stranka je s tem opravila svojo dolžnost, ki ji jo nalaga zakon.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0075602
OZ člen 357, 357/1.
zavarovalna pogodba – zastaranje – nastanek terjatve
Nastop zavarovalnega primera pojmovno ni enak nastanku terjatve. Ta nastane takrat, ko so znani potrebni podatki, na podlagi katerih se lahko postavi zahtevek. Pri pridobivanju podatkov mora stranka ravnati z vso skrbnostjo. Zahteva se vednost o škodi, in sicer morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode, ni pa potrebno, da je višina škode točno določena.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-7, 57/4-12. KZ-1 člen 209. ZDR člen 11, 11/1.
disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - prištevnost - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - krivda
Pogoj za zakonitost disciplinskega ukrepa in posledične odpovedi pogodbe o zaposlitvi je ugotovitev, da delavec krši svoje obveznosti namenoma ali iz malomarnosti. Tožnik zaradi neprištevnosti (zaradi prehodne psihične motnje) v času očitanih disciplinskih prekrškov za kršitve vojaške discipline po 6., 7. in 12. točki 4. odstavka 57. člena ZObr (za odklonitev, neizvršitev ali nepopolno izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja; napačno poročanje ali prikrivanje podatkov v zvezi z vojaško službo ali opravljanjem določenih dolžnosti v zvezi z njo; dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, drugo kaznivo dejanje storjeno na delu ali v zvezi z delom ali storjeno iz nečastnih nagibov, in drugo kaznivo dejanje ali prekršek, s katerim se krni ugled državnega organa) ne more biti odgovoren. Zato sta izpodbijani odločbi o disciplinski odgovornosti tožnika nezakoniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - neprištevnost
Po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je potrebno ugotoviti tudi, kakšen je subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznost iz delovnega razmerja. Pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov se ne zahteva naklep v smislu voljne in zavestne sestavine glede očitane kršitve, niti huda malomarnost, kot pri razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da je v času nočne izmene neupravičeno zaustavljal stroj. Vendar tožnik zaradi psihičnih težav (hude depresivne motnje) ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja in ni hotel kršiti pogodbenih in drugih obveznosti, zato izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ni zakonita.
Konfliktno situacijo je povzročil toženec, ki je sprožil prepir s tožnikovo družbo. Ob dejstvu, da je toženec s strelom iz pištole predhodno smrtno ranil tožnikovega brata in nato ustrelil še tožnika v hrbet, ko je bežal pred tožencem iz lokala in slednji ni bil v ničemer ogrožen (pri čemer je v tistem dogajanju s streli iz pištole toženec ranil še dve osebi), tožnikov soprispevek k utrpljeni škodi ni mogel biti večji od 10 %.
Določbe 3. in 4. točke 316. člena OZ ne pridejo v poštev, ko se ugovarja v pobot terjatev za enako škodo oz. ko sta obe terjatvi nastali z namerno povzročitvijo škode oz. se obe terjatvi nanašata na škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti.