delitev stvari v solastnini - vrednost nepremičnin - dokazna ocena - cenitev - vrednotenje nepremičnin – izvedensko mnenje
Če se ugotovitve izvedencev glede bistvenih vprašanj razlikujejo, je treba nasprotja odpraviti oziroma razčistiti po postopku, kot ga določa 254. člen ZPP. Če sodišče cenitev enega od izvedencev oceni kot pravilno in prepričljivo, pa mora razloge za svojo oceno v obrazložitvi odločbe pojasniti.
Dolžnik lahko izpodbija domnevo nevarnosti iz 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ z ugovorom, da sklep o izvršbi ni bil izdan na podlagi priložene menice.
168. člen ZNP dovoljuje sodni depozit, če tako določa poseben predpis. V konkretnem primeru je to peti odstavek 58. člena Energetskega zakona, po katerem razlastitveni upravičenec doseže obravnavanje predloga za omejitev lastninske pravice po pravilih o nujnem postopku, če pri sodišču položi znesek v z zakonom opredeljeni višini.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 49, 50. ZDoh-2 člen 2. ZPSV člen 3, 3/5.
obveznost plačilo - dokazno breme - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo in z dela - bruto - neto
Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska plače oziroma nadomestila plače, regresa za letni dopust ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo morala tožena stranka od v izreku opredeljenih bruto zneskov plač oz. nadomestil plač ter regresa in odškodnine odvesti davke v višini, kot to izhaja iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto zneski prejemkov bodo zato predstavljali tiste zneske, ki bodo od dosojenih bruto zneskov ostali po odvodu davkov in prispevkov (prispevki se od regresa za letni dopust, ki ne presega določene višine, po 5. odstavku 3. člena ZPSV, ne plačajo). Plačnik davka je dolžan za davčnega zavezanca izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj od prejemkov, od katerih se, v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčevanju, izračunava, odteguje in plačuje davčne odtegljaje. Davčni zavezanec je tožnik, plačnik davka pa je tožena stranka. Zato ni mogoče istočasno uveljavljati obračun bruto zneska in hkrati izplačilo neto zneska, opredeljenega po višini.
Po določbi 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) so kriteriji za ugotavljanje meje močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena.
Ko je tožeča stranka izplačala škodo za popravilo vozila (ne za škodo tretji osebi!), je vstopila v pravice svojega zavarovanca na podlagi določbe 963. člena Obligacijskega zakonika. Gre za primer, ko zavarovalnica krije škodo tudi leasing podjetju, čeprav je škodo povzročil vinjeni voznik, nato pa lahko izplačani znesek subrogira od voznika.
osebna služnost - užitek na solastniškem deležu - nastanek užitka na podlagi pravnega posla - priposestvovanje - vezanost na pravnomočno sodbo
Priposestvovanje osebne služnosti ni mogoče.
V sporni pogodbi dogovorjena obligacijska zaveza, da tožena stranka tožeči stranki dovoli uživanje stanovanjskih prostorov in opreme v stanovanjskih prostorih, ne ustvarja stvarnopravnih učinkov in ne predstavlja služnosti užitka (niti služnosti stanovanja).
ZDPra člen 42, 42/5, ZSPJS člen 7, 7/1. ZZZPF člen 2.
plačilo razlike plače - plača državnega pravobranilca - znižanje plače - osnova za obračun plače
Pri presoji razmerja med tretjim odstavkom 42. člena ZDPra (po katerem se državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon) in 2. členom ZZZPF (ki je določil 4% znižanje plač funkcionarjev) je potrebno upoštevati, da glede razmerja med posameznimi zakoni ne velja načelo nadrejenosti. Prav tako določbe 5. oziroma 3. odstavka 42. člena ZDPra ni mogoče razumeti tako, da je možnost sistemskega znižanja plač državnih pravobranilcev pridržana izključno ZDPra in da tega vprašanja ni mogoče urediti tudi v kakšnem drugem zakonu. Zakoni imajo v Republiki Sloveniji enak hierarhični nivo, ne glede na njihovo vsebino, kar pomeni, da sta določbi 42. člena ZDPra in 2. člena ZZZPF enakovredni. Glede razmerja med obema zakonoma je potrebno uporabiti splošna načela razlage in pri tem tudi razlagalna pravila o specialnih in kasnejših predpisih. Oba zakona sta sicer specialna zakona, vendar je ZZZPF kasnejši zakon in ureja zgolj ozko področje delnega znižanja plač funkcionarjev za vnaprej določeno časovno obdobje, zato je glede vprašanja znižanja plač državnim pravobranilcem za sporno obdobje potrebno uporabiti določbo ZZZPF, kot kasnejši in bolj specialni predpis. Obenem je ZZZPF interventni zakon z jasno določenim namenom znižanja plač funkcionarjem plačne skupine A, zaradi omejitve učinkov finančne krize in z naprej določeno omejeno časovno veljavnostjo. Takšno znižanje plač ni nezakonito. Tožena stranka je tožnici z izpodbijano odločbo za obdobje od 1. 4. 2009 do 31. 3. 2010 zakonito znižala plačo za znesek v višini 4 % njene osnovne plače, saj je za takšno odločbo imela podlago v določbi 2. člena ZZZPF.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO- IZVRŠILNO PRAVO
VSL0076882
ZIZ člen 150, 50/1. OZ člen 132.
odškodninska odgovornost države - izvršilno sodišče - protipravno ravnanje - obstoj upnika - opustitev odločanja - odškodninska odgovornost banke - - prenos denarnih sredstev - obstoj škode
Izvršilno sodišče ni ravnalo protipravno, ko je izdalo sklep o izvršbi, ne da bi preverjalo, ali upnik še obstaja. Takšne dolžnosti izvršilno sodišče nima. Iz izvršilnega predloga, ki ga je vložil pooblaščeni odvetnik upnika, je razvidno, da vsebuje vse potrebne podatke, kakšnih posebnih okoliščin, iz katerih bi moralo izvršilno sodišče sklepati, da je upnik morebiti prenehal obstajati, pa ni bilo. Zgolj dejstvo, da je preteklo šest let od vložitve predloga pa do izdaje sklepa o izvršbi pa tudi ne predstavlja takšne okoliščine.
Druga tožena stranka je prenos denarnih sredstev izvedla v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim ji je bilo naloženo s strani izvršilnega sodišča, da opravi sporni prenos. Druga tožena stranka je s tem opravila svojo dolžnost, ki ji jo nalaga zakon.
OZ člen 62, 62/3, 352, 352/1, 352/2. ZPDPD člen 2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zastaranje - subjektivni zastaralni rok - nepremoženjska škoda - zaključek zdravljenja - nepopono ugotovljeno dejansko stanje - štetje roka - praznik
Sodna praksa je v več zadevah, ko je bilo odločeno v podobnih primerih, štela, da je oškodovanec zvedel za škodo takrat, ko je bil seznanjen z njenim obsegom ter z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg škode. Pri telesnih poškodbah se štje, da je oškodovanec zvedel za škodo takrat, ko so prenehale bolečine in najkasneje takrat, ko je bilo končano zdravljenje. To pomeni, da je potrebno pri takšnih poškodbah upoštevati zaključeno zdravljenje kot trenutek začetka teka zastaralnega roka za uveljavljanje terjatve za nastalo škodo, če za posamezno obliko škode ni mogoče ugotoviti, da je začel teči rok že prej.
Tožnik je tožbo vložil znotraj triletnega zastaralnega roka po 352. členu OZ upoštevajoč zaključek zdravljenja (zadnji dan roka je sovpadal z dnem, ko je po zakonu praznik, zato se je za zadnji dan roka štel naslednji delovnik, to pa je bilo tistega dne, ko je tožnik pred sodiščem prve stopnje vložil odškodninsko tožbo), zato je tožba tožnika na plačilo odškodnine pravočasna.
Glede na okoliščine odstrela, tožniku ni mogoče očitati, da je kršil pravilnik, ker je v nasprotju z navodili lovovodje uplenil merjasca. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je šlo namreč za sanitarni odstrel. Ta izredni poseg v populacijo divjadi pa je v določenih okoliščinah dopusten.
SPZ člen 92. ZPP člen 12, 318. OZ člen 583. ZIZ člen 272.
zamudna sodba - neobrazložen odgovor na tožbo - odločitev brez naroka - prava neuka stranka - brezplačna pravna pomoč - izpraznitev stanovanja - posest – prekarij – začasna odredba
Kljub jasnim napotkom glede zahtevane vsebine odgovora na tožbo, toženec o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ni podal nikakršnih navedb, zato njegove vloge ni mogoče šteti kot odgovor na tožbo.
Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči je ločen od pravdne zadeve, zaradi katere naj se brezplačna pravna pomoč dodeli, toženec je imel v tistem postopku na voljo tudi ustrezna pravna sredstva. Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, nobene ovire ni, da pravdno sodišče obravnava tudi laične vloge. Mora pa stranke, ki so pravni laiki, opozoriti na uporabo procesnih pravic po 12. členu ZPP.
Posest ni le neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Ni potrebno, da posestnik stanovanja in pripadajočih prostorov v stanovanju dejansko živi; za posestnika se šteje tudi, če ima v prostorih svoje stvari.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 103, 103/1, 107. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust - prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063729
OZ člen 56, 349, 364, 1035. ZPP člen 184, 184/1, 184/2.
sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka – terjatve iz gospodarskih pogodb – zastaralni rok – asignacijska pogodba – pripoznava terjatve – dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe – domneva o popolnosti listine
Ker prvostopenjsko sodišče zahtevka, kakršnega v pritožbi uveljavlja tožeča stranka, ni obravnavalo, ga tudi pritožbeno sodišče ne more.
Pripoznava dolga je izjava volje dolžnika in ta se lahko prosto odloči, kolikšen del dolga ali kateri dolg bo pripoznal. Če določi višino, velja pripoznava le do te višine.
S svojim nedovoljenim ravnanjem je tožnik povzročil zgolj to, da se je hišni pripor spremenil v pripor, kar pomeni, da ni upravičen do odškodnine za povečano škodo, ki mu je nastala zaradi pripora, je pa upravičen do odškodnine, ki bi jo imel zaradi škode, ki bi mu jo povzročil hišni pripor v času od 18. 5. 2009 do 18. 8. 2009, v katerem bi bil, če ne bi kršil določil o hišnem priporu.
V postopku za podaljšanje časovne veljavnosti že izdane predhodne odredbe ni mogoče znova presojati pogojev, ki jih ZIZ predpisuje za izdajo predhodne odredbe.
neupravičena pridobitev – uporabnina - nemožnost uporabe solastne stvari - uporaba nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - pomanjkljiva trditvena podlaga
Če so razlogi, zaradi katerih eden od solastnikov (skupnih lastnikov) nepremičnine ne uporablja ali ne more uporabljati, na njegovi strani, do uporabnine ni upravičen.
Le pavšalno odklanjanje mnenja sodnega izvedenca, ne da bi stranka opredelila bistvena odstopanja in nasprotja oziroma razlike med mnenjema dveh postavljenih sodnih izvedencev in konkretno navedla, s čim se ne strinja oziroma kakšna pojasnila zahteva, ni razlog za angažiranje novega izvedenca.
Če konkretnih pripomb na mnenje izvedenca ni in stranka niti ne navede, v čem naj bi se podatki izvedencev v izvidu bistveno razlikovali oz. v čem je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, tudi predlagano soočenje dveh izvedencev ni niti smiselno niti smotrno.
konkurenčna prepoved - konkurenčno ravnanje - izključitev iz zadruge - zadružna pravila - članstvo v zadrugi
Konkurenčna kršitev je vsako ravnanje zadružnika, ki je konkurenčno dejavnosti tožene stranke. Ob tem, da se tožena stranka ukvarja s posredništvom pri prodaji živih živali, je dogovarjanje zadružnika (tožeče stranke) o odkupu živine za tretjo osebo, na terenu, na katerem se z odkupom živine ukvarja tožena stranka, predstavlja konkurenčno ravnanje toženi stranki.