Po določbi 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) so kriteriji za ugotavljanje meje močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179. ZVZD člen 15, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri delu pri toženi stranki, ko so imeli tehnološke težave na stroju mikser 3, saj se zmesi niso pravilno obdelale in so padale v jašek. Ta tehnološka napaka je bila nenadna in na tleh je bila velika količina gumene zmesi, ki jo je bilo potrebno odstraniti. Običajen postopek je bil tak, da so gumeno zmes nalagali na krpe in jo tako odstranjevali. Tožnik je hotel sodelavcu prinesti krpe. Ker je bilo na tleh veliko zmesi, je moral preko nje. To je storil tako, da se je držal komandne omarice za ekstruder, vendar mu je pri zadnjem koraku spodrsnilo in je padel na tla ter si poškodoval roko. Tožena stranka delavcem ni dala navodil, kako ukrepati in ravnati v primeru takšnega tehnološkega zastoja. Opisan načini dela pri toženi stranki je bil, kljub temu da ta zatrjuje, da ni pravilen, stalna praksa. Tožena stranka bi morala pripraviti navodila za tak izreden primer, saj ni dovolj le navodilo, da se po gumeni zmesi ne hodi, glede na to, da je je bilo toliko, da je ni bilo mogoče sproti odstranjevati. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
OZ člen 365. ZIZ člen 9, 9/8, 11, 178, 178/4. ZPP člen 346, 346/1.
odlog izvršbe na predlog upnika - več upnikov - pristopljene zadeve - soglasje vseh upnikov - pritožba zoper odredbo - pretrganje zastaranja - nepopolna pritožba - nova ugotovitev vrednosti nepremičnine - načelo hitrosti
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno in v sodni praksi že uveljavljeno stališče, da se mora v tej fazi postopka (ko gre za procesna dejanja, ki se nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine) s predlogom za odlog izvršbe upnika iz ene zadeve strinjati vsak posamezen upnik tako iz vodilne kot iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine.
Dolžniki dokaznemu pravilu iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ za ponovno ugotavljanje vrednosti nepremičnine niso zadostili. Dolžniki bi morali v navedenem roku najkasneje osem dni pred prodajnim narokom ne le predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, temveč z njim tudi verjetno izkazati precejšnjo spremembo vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje.
Rok za vložitev predloga, s katerim stranka poskusi na posebej predpisan način omajati že pravnomočno ugotovljeno vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe, in doseči njeno spremembo oz. ponovno (drugačno) ugotovitev te vrednosti, je po presoji sodišča druge stopnje v skladu z načelom hitrosti izvršilnega postopka (11. člen ZIZ) prekluziven.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Večkratne opustitve dolžne kontrole prometa znotraj avtobusne postaje, ko je tožnik opravljal delo na delovnem mestu dispečer, zaradi katerih je prišlo do izpada evidence posameznih postajnih dogodkov (prihodov in odhodov avtobusov) v prometni dnevnik in zaradi tega do izpada dohodka, ker prevozniki avtobusov, katerih prihod in odhod ni bil evidentiran, niso plačali postajnih dogodkov v skladu z veljavnim cenikom, predstavljajo kršitve pogodbenih oz. drugih delovnih obveznosti in s tem utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078740
ZDen člen 5, 54, 54/1, 56, 56/1. ZIKS člen 145, 145č. ZPSP člen 3. ZNP člen 26, 26/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 30, 30/5, 32.
vrnitev zaplenjenega premoženja - dokazni sklep - pravna podlaga podržavljenja - zahtevek za vrnitev premoženja - vprašanje pristojnosti – uporaba zakona - Odlok AVNOJ - prenos lastninske pravice na državo - ničnost odločbe – pravno nasledstvo – inštrukcijski rok
Pravna podlaga podržavljenja je tisto odločilno vprašanje, od katerega je odvisna tudi pravna podlaga zahtevka za vrnitev premoženja in s tem tudi pristojnost sodišča.
Kasnejša zaplemba premoženja v kazenskem postopku ni pravno upoštevna, če je pred tem premoženje prešlo v državno last na podlagi zakona.
delitev stvari v solastnini - vrednost nepremičnin - dokazna ocena - cenitev - vrednotenje nepremičnin – izvedensko mnenje
Če se ugotovitve izvedencev glede bistvenih vprašanj razlikujejo, je treba nasprotja odpraviti oziroma razčistiti po postopku, kot ga določa 254. člen ZPP. Če sodišče cenitev enega od izvedencev oceni kot pravilno in prepričljivo, pa mora razloge za svojo oceno v obrazložitvi odločbe pojasniti.
Izraz „stroški rušenja“ je zelo splošen; rušenje objektov zajema več faz, med drugim je povsem logično, da se po opravljeni fazi rušenja material odpelje s parcele.
S svojim nedovoljenim ravnanjem je tožnik povzročil zgolj to, da se je hišni pripor spremenil v pripor, kar pomeni, da ni upravičen do odškodnine za povečano škodo, ki mu je nastala zaradi pripora, je pa upravičen do odškodnine, ki bi jo imel zaradi škode, ki bi mu jo povzročil hišni pripor v času od 18. 5. 2009 do 18. 8. 2009, v katerem bi bil, če ne bi kršil določil o hišnem priporu.
višina odškodnine - nepremoženjska škoda - poškodbe skočnega sklepa in stopala - psihopatološke posledice - načelo individualizacije - objektivna pogojenost višine odškodnine - renta - zamudne obresti od nepremoženjske škode - materialna škoda – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pri poškodbi skočnega sklepa in stopala v konkretnem primeru ustreza znesku 57 povprečnih neto plač.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - zahteva po predlaganju dokazov - substanciranost dokaznih predlogov - zaslišanje strank - zaslišanje prič
Za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče je sicer pomembno, da stranka navede podatke, ki so pomembni za njeno identifikacijo, vendar pa gre pri zahtevi po predlaganju dokazov iz 61. člena ZIZ za procesnopravno in ne materialnopravno vprašanje, ki mu je dolžnik s predlaganimi dokazi zadostil.
zamudna sodba - obveznost plačila - plača - plačilo za delo
Tožena stranka tožnici ni izplačala plače za vtoževano obdobje niti stroškov za prehrano in prevoz in niti regresa za letni dopust za sporno leto, zato je tožbeni zahtevek na plačilo vtoževanih zneskov utemeljen. S pritožbenimi navedbami, s katerimi tožena stranka zatrjuje, da tožnici ne dolguje ničesar, niti plače niti stroškov za prehrane in prevoz niti regresa za sporno leto, ker naj tožnica v tem obdobju ne bi bila več zaposlena pri toženi stranki, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudne sodbe iz tega pritožbenega razloga ni mogoče izpodbijati (2. odstavek 338. člena ZPP). Zato pritožbeno sodišče pritožbenih navedb, s katerimi se uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog, ni presojalo.
Tožnik je bil zaposlen pri prvotoženi stranki, delo pa je opravljal kot posredovani delavec za drugotoženo stranko, izvajalca del, pod nadzorom in v skladu z navodili drugotožene stranke. Opisana situacija je podobna primerom, ko je delavec na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom napoten na delo k uporabniku, zato je za določitev stvarne pristojnosti potrebno uporabiti določbo točke b) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Glede odškodninskega zahtevka zoper tretjetoženo stranko (investitorja) je potrebno upoštevati načelo atrakcije, ki v sodni praksi pride v poštev za določitev stvarne pristojnosti z namenom, da sodni postopki potekajo smotrno in z manjšimi stroški, če gre za zahtevke, ki se nanašajo na isti historični dogodek in podobne zahtevke. Delovno sodišče je tako stvarno pristojno, da v individualnem delovnem sporu odloča o odškodninskem zahtevku tožnika, ki je (zaradi nezgode pri delu) naperjen zoper delodajalca, izvajalca del in investitorja.
OZ člen 147, 147/1, 181. KZ člen 182. ZPP člen 14.
povzročitev škode – škoda, povzročena pri delu – podlage odškodninske odgovornosti – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalcev – kršitev dostojanstva – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – povrnitev škode – denarna odškodnina
Pojma delodajalca in delavca sta v kontekstu 147. člena OZ širša od delovnopravnega konteksta tega položaja. Gre za subjekta razmerja, za katero je karakterističen položaj nadrejenosti oziroma podrejenosti.
Ko je tožeča stranka izplačala škodo za popravilo vozila (ne za škodo tretji osebi!), je vstopila v pravice svojega zavarovanca na podlagi določbe 963. člena Obligacijskega zakonika. Gre za primer, ko zavarovalnica krije škodo tudi leasing podjetju, čeprav je škodo povzročil vinjeni voznik, nato pa lahko izplačani znesek subrogira od voznika.
Poskus unovčitve bančne garancije upnika, ob trditvah upnika, da je dolžnik že unovčil garancijo glavnega izvajalca za napake na gradbenih delih, vendar garancijskega zneska ni porabil za odpravo napak, napake na delih, ki jih je opravljal upnik (finalni premazi tlakov) pa so nastale zaradi zamakanja (napaka na gradbenih delih) in so vezane na odpravo napak na gradbenih delih, lahko nasprotuje načelu vestnosti in poštenja dolžnika in predstavlja zlorabo bančne garancije.
Le pavšalno odklanjanje mnenja sodnega izvedenca, ne da bi stranka opredelila bistvena odstopanja in nasprotja oziroma razlike med mnenjema dveh postavljenih sodnih izvedencev in konkretno navedla, s čim se ne strinja oziroma kakšna pojasnila zahteva, ni razlog za angažiranje novega izvedenca.
Če konkretnih pripomb na mnenje izvedenca ni in stranka niti ne navede, v čem naj bi se podatki izvedencev v izvidu bistveno razlikovali oz. v čem je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, tudi predlagano soočenje dveh izvedencev ni niti smiselno niti smotrno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065176
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8, 236a, 286b.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem – dokazovanje – pisna izjava priče – pravočasno grajanje procesnih kršitev – relativna bistvena kršitev določb postopka – opredelitev kršitve postopka
Fizična dela tožnika (odstranjevanje posameznih sestavin oziroma vgrajenih delov v stanovanju zaradi njegove adaptacije) že po svoji naravi sama po sebi ne morejo voditi do nastanka nove stvari oziroma dela skupnega premoženja.
Kljub temu, da je bil voznik osebnega avtomobila dolžan pričakovati, da vsi udeleženci cestnega prometa ne ravnajo skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, neupoštevanja temeljnega pravila o vožnji po desni strani ceste ni mogel pričakovati. Kolesarjeva kršitev cestnoprometnih predpisov je zato ekskulpacijski razlog, zaradi katerega je voznik osebnega avtomobila prost odgovornosti.