povečan obseg dela – delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela - predstojnik
Dogovor, ki se nanaša na določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 20 % osnovne plače, je ničen, ker nadrejena delavka ni imela pristojnosti, da določi višino dodatka. Pisni dogovor, ki ga skleneta nadrejena delavka in javni uslužbenec, namreč ne more biti podlaga za izplačilo, saj odločitev o plačilu sprejme predstojnik.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka zaradi nedoseganja načrtovanih poslovnih rezultatov (zaradi nedoseganja plana prodaje) sprejela odločitev za izvedbo reorganizacije, racionalizacije in optimizacije poslovanja v družbi, to je za zmanjšanje stroškov poslovanja in zmanjšanje števila zaposlenih. Zmanjšala je število zaposlenih za enega zaposlenega, to je tožečo stranko, ker je ocenila, da se je obseg dela na tem delovnem mestu zmanjšal, tako da je delo tožeče stranke postalo nepotrebno, na druge delavce in prokurista pa je prerazporedila delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljal tožnik. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065176
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8, 236a, 286b.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem – dokazovanje – pisna izjava priče – pravočasno grajanje procesnih kršitev – relativna bistvena kršitev določb postopka – opredelitev kršitve postopka
Fizična dela tožnika (odstranjevanje posameznih sestavin oziroma vgrajenih delov v stanovanju zaradi njegove adaptacije) že po svoji naravi sama po sebi ne morejo voditi do nastanka nove stvari oziroma dela skupnega premoženja.
Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela, tako vsaka zmotna uporaba materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja.
ZDPra člen 42, 42/5, ZSPJS člen 7, 7/1. ZZZPF člen 2.
plačilo razlike plače - plača državnega pravobranilca - znižanje plače - osnova za obračun plače
Pri presoji razmerja med tretjim odstavkom 42. člena ZDPra (po katerem se državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon) in 2. členom ZZZPF (ki je določil 4% znižanje plač funkcionarjev) je potrebno upoštevati, da glede razmerja med posameznimi zakoni ne velja načelo nadrejenosti. Prav tako določbe 5. oziroma 3. odstavka 42. člena ZDPra ni mogoče razumeti tako, da je možnost sistemskega znižanja plač državnih pravobranilcev pridržana izključno ZDPra in da tega vprašanja ni mogoče urediti tudi v kakšnem drugem zakonu. Zakoni imajo v Republiki Sloveniji enak hierarhični nivo, ne glede na njihovo vsebino, kar pomeni, da sta določbi 42. člena ZDPra in 2. člena ZZZPF enakovredni. Glede razmerja med obema zakonoma je potrebno uporabiti splošna načela razlage in pri tem tudi razlagalna pravila o specialnih in kasnejših predpisih. Oba zakona sta sicer specialna zakona, vendar je ZZZPF kasnejši zakon in ureja zgolj ozko področje delnega znižanja plač funkcionarjev za vnaprej določeno časovno obdobje, zato je glede vprašanja znižanja plač državnim pravobranilcem za sporno obdobje potrebno uporabiti določbo ZZZPF, kot kasnejši in bolj specialni predpis. Obenem je ZZZPF interventni zakon z jasno določenim namenom znižanja plač funkcionarjem plačne skupine A, zaradi omejitve učinkov finančne krize in z naprej določeno omejeno časovno veljavnostjo. Takšno znižanje plač ni nezakonito. Tožena stranka je tožnici z izpodbijano odločbo za obdobje od 1. 4. 2009 do 31. 3. 2010 zakonito znižala plačo za znesek v višini 4 % njene osnovne plače, saj je za takšno odločbo imela podlago v določbi 2. člena ZZZPF.
Ker pisna izjava priče, kot pravilno opozarja toženka, glede načina nastanka prometne nezgode ne potrjuje postavljenih trditev tožnice, ki dokazno niso bile preizkušene z izpovedjo udeležencev nezgode, bi sodišče prve stopnje moralo dopustiti, tako dopolnitev izvedeniškega mnenja o morebitnem drugačnem poteku prometne nezgode, kot tudi zaslišanje voznika tovornjaka.
Po določbi 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) so kriteriji za ugotavljanje meje močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši - nosečnost
Tožnica je kot noseča delavka v času podaje sporne izredne odpovedi uživala posebno varstvo pred odpovedjo v smislu določb 115. člena ZDR-1, po katerem v času nosečnosti delavki ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca, razen če v primeru razlogov za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca predhodno soglasje poda inšpektor za delo. Za zakonitost odpovedi je torej potrebno predhodno soglasje inšpektorja za delo, kar pomeni, da mora biti pridobljeno pred podajo izredne odpovedi in ne zadostuje, da delodajalec poda le predlog za izdajo soglasja. Ker v obravnavani zadevi tožena stranka pred podajo izredne odpovedi ni pridobila predhodnega soglasja inšpektorja, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 8 alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, že iz tega razloga nezakonita.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust
Ker je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju sedem mesecev, je na podlagi 161. člena ZDR pridobil pravico do letnega dopusta in s tem na podlagi 1. odstavka 131. člena istega zakona tudi pravico do regresa za letni dopust v višini minimalne plače in ne le do sorazmernega dela.
Kljub temu, da je bil voznik osebnega avtomobila dolžan pričakovati, da vsi udeleženci cestnega prometa ne ravnajo skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, neupoštevanja temeljnega pravila o vožnji po desni strani ceste ni mogel pričakovati. Kolesarjeva kršitev cestnoprometnih predpisov je zato ekskulpacijski razlog, zaradi katerega je voznik osebnega avtomobila prost odgovornosti.
Zakon loči pristojnost odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe glede na fazo konkretnega postopka, in sicer je odločilnega pomena za razmejitev pravnomočnost sklepa o ugovoru. Po izdaji sodbe (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), vse dokler ta ne postane izvršljiva po 1. odstavku 256. člena ZIZ, je pristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje, to je izvršilno sodišče.
SPZ člen 92. ZPP člen 12, 318. OZ člen 583. ZIZ člen 272.
zamudna sodba - neobrazložen odgovor na tožbo - odločitev brez naroka - prava neuka stranka - brezplačna pravna pomoč - izpraznitev stanovanja - posest – prekarij – začasna odredba
Kljub jasnim napotkom glede zahtevane vsebine odgovora na tožbo, toženec o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ni podal nikakršnih navedb, zato njegove vloge ni mogoče šteti kot odgovor na tožbo.
Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči je ločen od pravdne zadeve, zaradi katere naj se brezplačna pravna pomoč dodeli, toženec je imel v tistem postopku na voljo tudi ustrezna pravna sredstva. Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, nobene ovire ni, da pravdno sodišče obravnava tudi laične vloge. Mora pa stranke, ki so pravni laiki, opozoriti na uporabo procesnih pravic po 12. členu ZPP.
Posest ni le neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Ni potrebno, da posestnik stanovanja in pripadajočih prostorov v stanovanju dejansko živi; za posestnika se šteje tudi, če ima v prostorih svoje stvari.
OZ člen 13, 335, 347, 349. ZDru člen 1, 3, 25. ZGD-1 člen 3, 3/2. ZPP člen 212.
društvo - pridobitna dejavnost društva - temeljni akt društva - gospodarska pogodba - gospodarski subjekt - zastaranje
Ker morajo biti pridobitne dejavnosti društva opredeljene v njegovem temeljnem aktu, bi bila formalna presoja dejavnosti oglaševanja (njena pridobitna ali nepridobitna narava) mogoča na podlagi temeljnega akta tožeče stranke (zveze društev). Ker pa so ta pravila relevantna zgolj za razmerje med strankama, se morata stranki (enako kot pri pogodbenem pravu) na ta pravila sklicevati. Ker se nobena od strank na v temeljem aktu opredeljene pridobitne dejavnosti ni sklicevala, sodišče temeljnega akta tožeče stranke ni bilo dolžno uporabiti.
Izpodbojni zahtevek je postavljen pravilno, če tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je določeno pravno dejanje v razmerju do nje brez pravnega učinka ter da ji je tožena stranka dolžna dovoliti izvršbo na določeno nepremičnino.
Dejstvo, da je sodišče izdalo začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, čeprav je tožnik zahteval zavarovanje denarne terjatve, ne pomeni odločitve mimo trditvene podlage.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070467
URS člen 35, 39. OZ člen 314, 140, 140/1, 352, 352/2. ZEPT člen 11.
odškodninska odgovornost – kršitev osebnostnih pravic – pravica do zasebnosti – pravica do svobode izražanja – zastaranje – protipravnost zapisa na blogu – ponudnik storitev gostiteljstva – absolutno javna oseba – privolitev oškodovanca
Ponudnik storitev gostiteljstva (v okviru katerih ponuja možnost objavljanja blogov), je dolžan takoj, ko izve za protipravnost zapisa, tega odstraniti, in ne šele potem, ko mu je protipravnost znana z začasno odredbo ali sodbo.
Ker je iz zapisa toženca razvidno, da le povzema vsebino knjige, kot je bila predstavljena na press konferenci, da temu ni tako, pa tožnica ni niti zatrjevala, v tem obsegu ne gre za protipravno kršitev kakšne tožničine osebnostne pravice. Gre sicer za dejstva iz njene zasebnosti, vendar so bila ta dejstva z njenim soglasjem predočena javnosti in jih je prvi toženec v blogu le povzel, kar izključuje protipravnost zapisa.
Tožnik je bil zaposlen pri prvotoženi stranki, delo pa je opravljal kot posredovani delavec za drugotoženo stranko, izvajalca del, pod nadzorom in v skladu z navodili drugotožene stranke. Opisana situacija je podobna primerom, ko je delavec na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom napoten na delo k uporabniku, zato je za določitev stvarne pristojnosti potrebno uporabiti določbo točke b) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Glede odškodninskega zahtevka zoper tretjetoženo stranko (investitorja) je potrebno upoštevati načelo atrakcije, ki v sodni praksi pride v poštev za določitev stvarne pristojnosti z namenom, da sodni postopki potekajo smotrno in z manjšimi stroški, če gre za zahtevke, ki se nanašajo na isti historični dogodek in podobne zahtevke. Delovno sodišče je tako stvarno pristojno, da v individualnem delovnem sporu odloča o odškodninskem zahtevku tožnika, ki je (zaradi nezgode pri delu) naperjen zoper delodajalca, izvajalca del in investitorja.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063775
ZZVZZ člen 86, 87. OZ člen 171, 171/1.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – delovna nesreča – pravila varstva pri delu – malomarnost – sodelavec oškodovanca
V primeru, ko delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti je namreč tožnikov zahtevek po 86. členu ZZVZZ omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - neprištevnost
Po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je potrebno ugotoviti tudi, kakšen je subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznost iz delovnega razmerja. Pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov se ne zahteva naklep v smislu voljne in zavestne sestavine glede očitane kršitve, niti huda malomarnost, kot pri razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da je v času nočne izmene neupravičeno zaustavljal stroj. Vendar tožnik zaradi psihičnih težav (hude depresivne motnje) ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja in ni hotel kršiti pogodbenih in drugih obveznosti, zato izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ni zakonita.
povrnitev škode – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – povrnitev bodoče škode – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Odškodnina za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi le izjemoma, in sicer če so te močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne (neobičajne) okoliščine.