STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0063738
ZST-1 člen 10, 11, 11/4. ZFPPIPP člen 355, 378.
oprostitev plačila sodne takse - unovčenje stečajne mase - insolventnost dolžnika - razlog za oprostitev plačila sodne takse - stroški stečajnega postopka - dejavnost unovčenja stečajne mase
Sodne takse v pravdnih postopkih v zvezi s stečajnim postopkom so del stroškov stečajnega postopka in v enaki meri ogrožajo izvedbo stečajnega postopka in poplačilo upnikov kot vsi drugi stroški stečajnega postopka.
ZPP člen 243. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 50, 53, 53/3.
nagrada za pisno izdelano cenitev - kriteriji za oceno zahtevnosti izdelave cenilnega poročila - izjemno zahtevno delo
Število porabljenih ur kot razlog cenilca, da gre za izjemno zahtevno delo, ni ustrezen, saj se izjemnost zahtevnosti dela ocenjuje z drugimi kriteriji, ki so navedeni v četrtem odstavku 47. člena Pravilnika
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – blokada računov – poslovanje z izgubo – premoženjsko stanje družbe
Dejstvo, da ima upnik blokirane transakcijske račune, nedvomno kaže, da ima likvidnostne težave. Vendar zgolj to ni zadosten razlog za delno oprostitev plačila sodne takse. Prav tako poslovanje z izgubo samo po sebi ni dovolj za ugotovitev, da upnik sodne takse v višini 33,00 EUR, brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more v celoti plačati.
Napačno je upnikovo stališče, da bi ga sodišče na pomanjkljive trditve moralo opozoriti in od njega zahtevati, da jih dopolni oziroma, da bi manjkajoče podatke moralo dobiti po uradni dolžnosti. Ko je upnik v spis vložil izjavo o premoženjskem stanju, je bila njegova vloga popolna.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - ustna izredna odpoved - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - sodna razveza
Tožnik je bil, na podlagi komuniciranja med tožnikovim pooblaščencem in pooblaščencem tožene stranke, lahko prepričan, da ga tožena stranka še vedno šteje za svojega delavca oziroma, da šteje, da je pri njej v delovnem razmerju. Tožnik je za to, da mu je tožena stranka dejansko zaključila delovno razmerje, izvedel šele s sprejemom obvestila ZZZS o neurejenosti obveznosti zdravstvenega zavarovanja. Zato tožniku ni možno očitati, da je tožbo vložil prepozno, saj jo je vložil pred iztekom 30-dnevnega roka, odkar je izvedel, da ni več v delovnem razmerju pri toženi stranki (3. odstavek 204. člena ZDR).
Tožniku bi pogodba o zaposlitvi v skladu s 75. členom ZDR lahko zakonito prenehala veljati le na enega od v zakonu predpisanih načinov. Med temi načini ni ustne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar je po zatrjevanju tožene stranke način, na katerega je prenehala tožnikova pogodba o zaposlitvi. Zato sta tožnikova pogodba o zaposlitvi in delovno razmerje nezakonito prenehala.
ZIZ člen 34, 165, 165/4, 168, 194, 194/3. Sodni red člen 300, 300/3.
izvršba na poslovni delež družbenika - ustavitev izvršbe - neuspešna prodaja - predlog za ponovno izvršbo - upoštevanje končnega učinka novega postopka - nadaljevanja izvršbe z novim sredstvom
Dovolitev ponovne izvršbe na poslovni delež dolžnika (enako na nepremičnine) ne nasprotuje določbam 34. člena ZIZ, zato je potrebno, glede na to, da je bila izvršba na poslovni delež družbenika (ker le ta tudi na tretji dražbi ni bil prodan) že pravnomočno ustavljena, predlog upnika z dne 11. 12. 2013 za ponovno izvršbo na ta delež družbenika šteti kot predlog za novo sredstvo izvršbe in o njem odločiti.
ZIZ člen 15, 17, 19, 20, 20.a, 21, 40, 40/7. ZPP člen 108.
predlog za izvršbo - verodostojnost izvršilnega naslova - pogoji za izvršljivost - dopolnitev predloga za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Ker je prvostopno sodišče utemeljeno dvomilo v verodostojnost listin, na podlagi katerih je upnik utemeljeval svoj predlog za izvršbo, je upnika v skladu s sedmim odstavkom 40. člena ZIZ v sklepu z dne 21. 3. 2013 pravilno pozvalo še na njihovo predložitev s pravilnim poukom o sankciji, če takemu pozivu ne bo sledil.
Upnik je dolžan ločeno specificirati višino stroškov, nastalih s posameznim opravilom, sodišče pa ni pooblaščeno, da bi o stroških odločalo in njihov nastanek ter višino preverjalo oziroma ugotavljalo po uradni dolžnosti - vezano je na zahtevek, ki mora biti specificiran, nastanek stroškov pa mora biti tudi dejansko izkazan. Sodišče na podlagi podatkov v spisu presodi le, ali je specificiran stroškovni zahtevek utemeljen ali ne, pri čemer mora biti v celoti spoštovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
V primeru nespecificirano priglašenih stroškov predloga za izvršbo upnik že trditvenega bremena v zvezi z njihovim nastankom ni zmogel, zato ni mogoča uporaba določbe 216. člena ZPP, ki predstavlja zgolj način ugotavljanja (zatrjevanih) pravno relevantnih dejstev v pravdnem postopku.
Upnik ni odvetnik, zato zanj ZOdvT, ki opredeljuje pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ 20,00 EUR, ne velja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0076980
ZZK-1 člen 243. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/1. OZ člen 190, 190/3.
izbrisna tožba – učinki izbrisne tožbe – vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo – stroški upravljanja in obratovanja – dolžnost lastnika
Z izbrisno tožbo se varujejo stvarnopravne pravice na nepremičnini, ne ustvarja pa obligacijskopravnih posledic, za katere se zavzema tožeča stranka.
Obveznost plačevanja stroškov stanovanja ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi; tožeča stranka jo je prevzela z nakupom stanovanja, ne glede na to, ali je bila tudi v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica stanovanja ali ne oz. je bila kasneje iz zemljiške knjige izbrisana.
predlog za nadaljevanje izvršbe – isto izvršilno sredstvo – ne bis in idem – predlog za ponovni rubež premičnin – ustavitev izvršbe – umik predloga za izvršbo – upnikova neaktivnost – zamuda procesnega dejanja
Upnikov ponovni predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na premičnine je treba zavreči kot nedopusten, saj bi v nasprotnem primeru upnik obšel kogentno določbo 88. člena ZIZ o ustavitvi premičninske izvršbe v primeru njegove neaktivnosti.
Čeprav izkaz nevarnosti ni omejen na izkaz delovanja dolžnika ali tretjega, temveč zadostuje že verjeten izkaz nastale posledice same (zadostuje izkaz nevarnosti, ki obstaja zaradi zunanjih dejavnikov, neodvisno od ravnanja dolžnika v smeri preprečitve uveljavitve terjatve), mora biti ta vendarle izkazana konkretizirano.
ZIZ člen 17, 19, 19/1, 19/2, 24, 24/1. ZPP člen 190.
sprememba upnika - izvršilni naslov - izvršljivost sodne odločbe - čas nastanka izvršilnega naslova
Sodna odločba je izvršljiva, če je pravnomočna in je potekel rok za izpolnitev. Vendar pa to ne pomeni, da je izvršilni naslov izdan z dnem izvršljivosti odločbe, takrat odločba le pridobi izvršljivost, s tem pa tudi lastnost izvršilnega naslova. Izvršilni naslov kot tak pa je izdan pred tem.
Če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, je izvršilni naslov vselej sodba sodišča prve stopnje in to z vsebino, kot jo da sodba sodišča druge stopnje.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZPP člen 154. ZST-1 člen 32, 32/3.
stroški postopka – odmera nagrade odvetniku – vrednost spornega predmeta – razširitev tožbenega zahtevka
Prvi odstavek 21. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) določa, da, če se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, se vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Tretji odstavek 32. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da, če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost.
Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost.
Prvostopno sodišče je pri odmeri pravdnih stroškov pravilno upoštevalo doseženi uspeh pravdnih strank.
stroški predloga za izvršbo – trditveno in dokazno breme – materialni stroški – priglasitev stroškov
Stranka je dolžna ločeno specificirati višino stroškov, nastalih s posameznim opravilom, sodišče pa ni pooblaščeno, da bi o stroških odločalo in njihov nastanek ter višino ugotavljalo po uradni dolžnosti - vezano je na zahtevek, ki mora biti specificiran, nastanek stroškov pa mora biti tudi dejansko izkazan.
Stroški dolžnikovih dolžnikov v zvezi z izjavo po 111. členu ZIZ ne predstavljajo izvršilnih stroškov, ki bi jih upnik dolžnikovima dolžnikoma povzročil neutemeljeno, saj upnik sploh ni predlagal, da dolžnikova dolžnika v določenem roku podata takšno izjavo.
ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog - varščina
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da bi moralo višino varščine določiti ob uporabi splošne določbe iz drugega odstavka 39. člena ZIZ tako, da varščina ustreza vrednosti uveljavljene terjatve in ob upoštevanju osebnih in premoženjskih razmer tistega, ki jo je dolžan položiti (upoštevaje ob tem po potrebi tudi znesek predvidenih stroškov in škode, ki lahko upniku nastane zaradi odloga).
prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - obročno plačilo dolga - odlog - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Toženi stranki je bila s strani DURS v pristojno poslovanje odstopljena tožnikova vloga za odlog in obročno plačilo dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ob pregledu vloge je tožena stranka ugotovila, da je vloga nepopolna, zato je tožnika na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP pozvala, da vlogo dopolni tako, da predloži tudi zahtevana dokazila, ki so bistvena za odločitev o odpisu oziroma obročnem plačilu dolga. Tožnik vloge v danem roku ni dopolnil. Ker vložnik vloge v roku, ki mu ga je določil prvostopenjski organ, ni dopolnil tako, da bi bila ta primerna za obravnavo, je tožena stranka njegovo vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrgla. ZUP namreč v drugem odstavku 67. člena določa, da organ s sklepom zavrže vlogo, če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - presoja aktivnega ravnanja - oddelitev družbe z ustanovitvijo nove družbe - presoja podatkov iz bilance stanja
Za presojo, ali je verjetno izkazana nevarnost, da bo zaradi aktivnega ravnanja toženke uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena (na novo družbo ni bil prenesen le večji del opredmetenih sredstev ampak tudi poslovanje toženke), niso odločilni (tisti) podatki iz bilance stanja, ki jih izpostavlja sodišče prve stopnje (lastni kapital v višini 717.113,00 EUR, od tega osnovni kapital v znesku 10.400,00 EUR in preneseni čisti dobiček v znesku 703.228,00 EUR), saj spadajo v kategorij postavk „pasive“ - obveznosti do virov sredstev. Višina lastnega kapitala sicer odseva čisto knjigovodsko vrednost premoženja družbe, vendar ne pove ničesar o sestavi sredstev, iz katerih se upniki lahko poplačajo. Podatki o sestavi sredstev (v bilanci stanja se nahajajo v kategoriji postavk „aktiva“) pa so pri presoji, ali obstaja nevarnost uveljavitve terjatve tožnice, bistveni. Iz njih izhaja, kako so sredstva razporejena glede na njihovo sestavo (opredmetena, neopredmetena), kakšna je njihova likvidnost (ročnost), kako hitro so unovčljiva (dolgoročna, kratkoročna), itd.
odškodnina za nemožnost uporabe premoženja - denacionalizacija - zastaranje terjatev - tek zastaralnih rokov - pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji
Zastaranje odškodninskih terjatev zaradi nemožnosti uporabe premoženja teče od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
ZŠtip člen 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 3, 3/3.
Zoisova štipendija - povprečna ocena
V javnem pozivu za sporno študijsko leto je bilo štipendiranju novih štipendistov, ki so kandidirali na podlagi povprečne ocene v skupini višjega in visokošolskega izobraževanja, namenjen določen denarni znesek, ki se je razdelil med kandidate, ki so dosegli najmanj povprečno oceno 9,75. Tožnica navedene povprečne ocene ni dosegla, zaradi česar ne izpolnjuje pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Zato tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZZVZZ člen 1, 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - odločba imenovanega zdravnika - invalid III. kategorije
Tožnik je v obravnavanem obdobju upravičen do bolniškega staleža, ker njegovo zdravljenje še ni zaključeno.
Socialni rizik poškodbe ali bolezni krije zdravstveno zavarovanje (tretji odstavek 1. člena ZZVZZ). Za primer invalidnosti, definirane v 60. členu ZPIZ-1, ko gre za trajne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, pa riziki preidejo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pod pogojem, da so zavarovancu na podlagi invalidnosti tudi priznane ustrezne pravice iz tega naslova.