SPZ člen 43, 99, 266, 266/1, 269, 269/2. ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2, 269.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemiranjem – negatorna tožba - priposestvovanje – dobroverna posest - nasprotna tožba
Sodišče prve stopnje je zahtevku po nasprotni tožbi ugodilo in razsodilo, da je tožena stranka na sporni parceli pridobila lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja.
ZIZ člen 15, 17, 19, 20, 20.a, 21, 40, 40/7. ZPP člen 108.
predlog za izvršbo - verodostojnost izvršilnega naslova - pogoji za izvršljivost - dopolnitev predloga za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Ker je prvostopno sodišče utemeljeno dvomilo v verodostojnost listin, na podlagi katerih je upnik utemeljeval svoj predlog za izvršbo, je upnika v skladu s sedmim odstavkom 40. člena ZIZ v sklepu z dne 21. 3. 2013 pravilno pozvalo še na njihovo predložitev s pravilnim poukom o sankciji, če takemu pozivu ne bo sledil.
predlog za nadaljevanje izvršbe – isto izvršilno sredstvo – ne bis in idem – predlog za ponovni rubež premičnin – ustavitev izvršbe – umik predloga za izvršbo – upnikova neaktivnost – zamuda procesnega dejanja
Upnikov ponovni predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na premičnine je treba zavreči kot nedopusten, saj bi v nasprotnem primeru upnik obšel kogentno določbo 88. člena ZIZ o ustavitvi premičninske izvršbe v primeru njegove neaktivnosti.
ZIZ člen 34, 165, 165/4, 168, 194, 194/3. Sodni red člen 300, 300/3.
izvršba na poslovni delež družbenika - ustavitev izvršbe - neuspešna prodaja - predlog za ponovno izvršbo - upoštevanje končnega učinka novega postopka - nadaljevanja izvršbe z novim sredstvom
Dovolitev ponovne izvršbe na poslovni delež dolžnika (enako na nepremičnine) ne nasprotuje določbam 34. člena ZIZ, zato je potrebno, glede na to, da je bila izvršba na poslovni delež družbenika (ker le ta tudi na tretji dražbi ni bil prodan) že pravnomočno ustavljena, predlog upnika z dne 11. 12. 2013 za ponovno izvršbo na ta delež družbenika šteti kot predlog za novo sredstvo izvršbe in o njem odločiti.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - ustna izredna odpoved - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - sodna razveza
Tožnik je bil, na podlagi komuniciranja med tožnikovim pooblaščencem in pooblaščencem tožene stranke, lahko prepričan, da ga tožena stranka še vedno šteje za svojega delavca oziroma, da šteje, da je pri njej v delovnem razmerju. Tožnik je za to, da mu je tožena stranka dejansko zaključila delovno razmerje, izvedel šele s sprejemom obvestila ZZZS o neurejenosti obveznosti zdravstvenega zavarovanja. Zato tožniku ni možno očitati, da je tožbo vložil prepozno, saj jo je vložil pred iztekom 30-dnevnega roka, odkar je izvedel, da ni več v delovnem razmerju pri toženi stranki (3. odstavek 204. člena ZDR).
Tožniku bi pogodba o zaposlitvi v skladu s 75. členom ZDR lahko zakonito prenehala veljati le na enega od v zakonu predpisanih načinov. Med temi načini ni ustne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar je po zatrjevanju tožene stranke način, na katerega je prenehala tožnikova pogodba o zaposlitvi. Zato sta tožnikova pogodba o zaposlitvi in delovno razmerje nezakonito prenehala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0076980
ZZK-1 člen 243. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/1. OZ člen 190, 190/3.
izbrisna tožba – učinki izbrisne tožbe – vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo – stroški upravljanja in obratovanja – dolžnost lastnika
Z izbrisno tožbo se varujejo stvarnopravne pravice na nepremičnini, ne ustvarja pa obligacijskopravnih posledic, za katere se zavzema tožeča stranka.
Obveznost plačevanja stroškov stanovanja ni odvisna od vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi; tožeča stranka jo je prevzela z nakupom stanovanja, ne glede na to, ali je bila tudi v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica stanovanja ali ne oz. je bila kasneje iz zemljiške knjige izbrisana.
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – blokada računov – poslovanje z izgubo – premoženjsko stanje družbe
Dejstvo, da ima upnik blokirane transakcijske račune, nedvomno kaže, da ima likvidnostne težave. Vendar zgolj to ni zadosten razlog za delno oprostitev plačila sodne takse. Prav tako poslovanje z izgubo samo po sebi ni dovolj za ugotovitev, da upnik sodne takse v višini 33,00 EUR, brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more v celoti plačati.
Napačno je upnikovo stališče, da bi ga sodišče na pomanjkljive trditve moralo opozoriti in od njega zahtevati, da jih dopolni oziroma, da bi manjkajoče podatke moralo dobiti po uradni dolžnosti. Ko je upnik v spis vložil izjavo o premoženjskem stanju, je bila njegova vloga popolna.
Upnik je dolžan ločeno specificirati višino stroškov, nastalih s posameznim opravilom, sodišče pa ni pooblaščeno, da bi o stroških odločalo in njihov nastanek ter višino preverjalo oziroma ugotavljalo po uradni dolžnosti - vezano je na zahtevek, ki mora biti specificiran, nastanek stroškov pa mora biti tudi dejansko izkazan. Sodišče na podlagi podatkov v spisu presodi le, ali je specificiran stroškovni zahtevek utemeljen ali ne, pri čemer mora biti v celoti spoštovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena.
V primeru nespecificirano priglašenih stroškov predloga za izvršbo upnik že trditvenega bremena v zvezi z njihovim nastankom ni zmogel, zato ni mogoča uporaba določbe 216. člena ZPP, ki predstavlja zgolj način ugotavljanja (zatrjevanih) pravno relevantnih dejstev v pravdnem postopku.
Upnik ni odvetnik, zato zanj ZOdvT, ki opredeljuje pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ 20,00 EUR, ne velja.
Čeprav izkaz nevarnosti ni omejen na izkaz delovanja dolžnika ali tretjega, temveč zadostuje že verjeten izkaz nastale posledice same (zadostuje izkaz nevarnosti, ki obstaja zaradi zunanjih dejavnikov, neodvisno od ravnanja dolžnika v smeri preprečitve uveljavitve terjatve), mora biti ta vendarle izkazana konkretizirano.
Stroški dolžnikovih dolžnikov v zvezi z izjavo po 111. členu ZIZ ne predstavljajo izvršilnih stroškov, ki bi jih upnik dolžnikovima dolžnikoma povzročil neutemeljeno, saj upnik sploh ni predlagal, da dolžnikova dolžnika v določenem roku podata takšno izjavo.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZPP člen 154. ZST-1 člen 32, 32/3.
stroški postopka – odmera nagrade odvetniku – vrednost spornega predmeta – razširitev tožbenega zahtevka
Prvi odstavek 21. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) določa, da, če se odvetniške nagrade odmerjajo po vrednosti, se vrednost predmeta za njihovo odmero ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, če s tem zakonom ni določeno drugače. Tretji odstavek 32. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da, če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost.
Taksa, plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost.
Prvostopno sodišče je pri odmeri pravdnih stroškov pravilno upoštevalo doseženi uspeh pravdnih strank.
stroški predloga za izvršbo – trditveno in dokazno breme – materialni stroški – priglasitev stroškov
Stranka je dolžna ločeno specificirati višino stroškov, nastalih s posameznim opravilom, sodišče pa ni pooblaščeno, da bi o stroških odločalo in njihov nastanek ter višino ugotavljalo po uradni dolžnosti - vezano je na zahtevek, ki mora biti specificiran, nastanek stroškov pa mora biti tudi dejansko izkazan.
ZIZ člen 17, 19, 19/1, 19/2, 24, 24/1. ZPP člen 190.
sprememba upnika - izvršilni naslov - izvršljivost sodne odločbe - čas nastanka izvršilnega naslova
Sodna odločba je izvršljiva, če je pravnomočna in je potekel rok za izpolnitev. Vendar pa to ne pomeni, da je izvršilni naslov izdan z dnem izvršljivosti odločbe, takrat odločba le pridobi izvršljivost, s tem pa tudi lastnost izvršilnega naslova. Izvršilni naslov kot tak pa je izdan pred tem.
Če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, je izvršilni naslov vselej sodba sodišča prve stopnje in to z vsebino, kot jo da sodba sodišča druge stopnje.
ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog - varščina
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da bi moralo višino varščine določiti ob uporabi splošne določbe iz drugega odstavka 39. člena ZIZ tako, da varščina ustreza vrednosti uveljavljene terjatve in ob upoštevanju osebnih in premoženjskih razmer tistega, ki jo je dolžan položiti (upoštevaje ob tem po potrebi tudi znesek predvidenih stroškov in škode, ki lahko upniku nastane zaradi odloga).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Ker se je tožnik štiri dni preden bi moral nastopiti delo oglasil v delavnici tožene stranke in sporočil, da za delo ni sposoben, da se bo zoper odločbo (s katero je bilo odločeno, da bo v določenem časovnem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno) pritožil in da ga na delo ne bo, pri tem pa je bil prisoten pomočnik vodje servisa, tožniku ni moč očitati, da je kršil določbe obveščanja svojega delodajalca o razlogih za svojo odsotnost. Zato je tožena stranka tožniku neutemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja pogodbenih strank - status študenta - reintegracija - poziv nazaj na delo - nova zaposlitev
Delovnega razmerja za polni delovni čas pri dveh delodajalcih hkrati delavcu ni mogoče priznati. V konkretnem primeru so se tožeče stranke zaposlile pri drugem delodajalcu, vzpostavljeno jim je bilo delovno razmerje in prijavljene so bile v zavarovanje. Sodišče prve stopnje je ob pravilni ugotovitvi obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki, nezakonitosti odpovedi ter reintegraciji, napravilo napačen zaključek, da jim je delovno razmerje pri toženi stranki trajalo le do zaposlitve pri drugem delodajalcu. V primeru ugotovitve, da tožečim strankam delovno razmerje ni zakonito prenehalo, to pomeni, da imajo pravico do vrnitve na delo k toženi stranki in vzpostavitve delovnega razmerja za čas, ko so bili bile brez zaposlitve (z vmesno prekinitvijo za čas morebitne zaposlitve pri drugem delodajalcu), z vsemi pravicami iz delovnega razmerja. Le če tožeče stranke ne bi zahtevale reintegracije, bi jim bilo mogoče priznati delovno razmerje le do zaposlitve pri drugem delodajalcu.
Tožena stranka je dolžna tožečim strankam izstaviti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto stevard (član kabinskega osebja), brez določila o višini plače. Plača članov kabinskega osebja je določena z akti tožene stranke, zato bo tožena stranka tožečim strankam izstavila pogodbo o zaposlitvi, v kateri bo določena plača v skladu z akti tožene stranke.
V konkretnem primeru je prišlo do umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - obročno plačilo dolga - odlog - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Toženi stranki je bila s strani DURS v pristojno poslovanje odstopljena tožnikova vloga za odlog in obročno plačilo dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ob pregledu vloge je tožena stranka ugotovila, da je vloga nepopolna, zato je tožnika na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP pozvala, da vlogo dopolni tako, da predloži tudi zahtevana dokazila, ki so bistvena za odločitev o odpisu oziroma obročnem plačilu dolga. Tožnik vloge v danem roku ni dopolnil. Ker vložnik vloge v roku, ki mu ga je določil prvostopenjski organ, ni dopolnil tako, da bi bila ta primerna za obravnavo, je tožena stranka njegovo vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrgla. ZUP namreč v drugem odstavku 67. člena določa, da organ s sklepom zavrže vlogo, če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi.
ZŠtip člen 2, 5, 48, 48/1, 48/1-1, 48/2. ZDSS-1 člen 13, 13/3.
Zoisova štipendija - mirovanje pravice
Zakonodajalec je v prvi alineji prvega odstavka 48. člena ZŠtip kot razlog za mirovanje štipendijskega razmerja določil ponavljanje letnika, pri čemer je izvzel primere, ko štipendist letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva (2. odst. 48. čl. ZŠtip). Če je podana takšna situacija, torej da štipendist ponavlja letnik, ker iz dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov letnika ni izdelal, se štipendija izplačuje. V obravnavanem primeru dejanski stan po prvi alineji prvega odstavka 48. člena ZŠtip ni podan. Podan pa tudi ni kakšen drug primer, ki ga za mirovanje štipendijskega razmerja predvideva 1. odst. 48. čl. ZŠtip. Tožnica zaradi dokazanih opravičljivih razlogov letnika sicer res ni izdelala, vendar pa letnika ni ponavljala (kar je pogoj za mirovanje po 1. alineji 1. odst. 48. čl. ZŠtip), temveč se je pogojno vpisala v višji letnik. Ker torej noben od taksativno naštetih razlogov za mirovanje štipendije v konkretnem primeru ni podan, je tožena stranka dolžna tožnici štipendijo izplačevati tudi v spornem šolskem letu.