ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog - varščina
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da bi moralo višino varščine določiti ob uporabi splošne določbe iz drugega odstavka 39. člena ZIZ tako, da varščina ustreza vrednosti uveljavljene terjatve in ob upoštevanju osebnih in premoženjskih razmer tistega, ki jo je dolžan položiti (upoštevaje ob tem po potrebi tudi znesek predvidenih stroškov in škode, ki lahko upniku nastane zaradi odloga).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Ker se je tožnik štiri dni preden bi moral nastopiti delo oglasil v delavnici tožene stranke in sporočil, da za delo ni sposoben, da se bo zoper odločbo (s katero je bilo odločeno, da bo v določenem časovnem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno) pritožil in da ga na delo ne bo, pri tem pa je bil prisoten pomočnik vodje servisa, tožniku ni moč očitati, da je kršil določbe obveščanja svojega delodajalca o razlogih za svojo odsotnost. Zato je tožena stranka tožniku neutemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja pogodbenih strank - status študenta - reintegracija - poziv nazaj na delo - nova zaposlitev
Delovnega razmerja za polni delovni čas pri dveh delodajalcih hkrati delavcu ni mogoče priznati. V konkretnem primeru so se tožeče stranke zaposlile pri drugem delodajalcu, vzpostavljeno jim je bilo delovno razmerje in prijavljene so bile v zavarovanje. Sodišče prve stopnje je ob pravilni ugotovitvi obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki, nezakonitosti odpovedi ter reintegraciji, napravilo napačen zaključek, da jim je delovno razmerje pri toženi stranki trajalo le do zaposlitve pri drugem delodajalcu. V primeru ugotovitve, da tožečim strankam delovno razmerje ni zakonito prenehalo, to pomeni, da imajo pravico do vrnitve na delo k toženi stranki in vzpostavitve delovnega razmerja za čas, ko so bili bile brez zaposlitve (z vmesno prekinitvijo za čas morebitne zaposlitve pri drugem delodajalcu), z vsemi pravicami iz delovnega razmerja. Le če tožeče stranke ne bi zahtevale reintegracije, bi jim bilo mogoče priznati delovno razmerje le do zaposlitve pri drugem delodajalcu.
Tožena stranka je dolžna tožečim strankam izstaviti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto stevard (član kabinskega osebja), brez določila o višini plače. Plača članov kabinskega osebja je določena z akti tožene stranke, zato bo tožena stranka tožečim strankam izstavila pogodbo o zaposlitvi, v kateri bo določena plača v skladu z akti tožene stranke.
ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2. ZPP člen 8. ZGD-1 člen 505, 515.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - dokazna ocena - poslovodna oseba - individualna pogodba o zaposlitvi - zagovor
Odpoklic poslovodje pomeni, da tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje, zaradi česar ne more več izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Sam odpoklic poslovodje, ki sicer ni predmet delovnega spora, z vidika pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto (to je delovno mesto poslovodje) že pomeni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 2. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti). Tožnik je bil odpoklican s funkcije direktorja tožene stranke, zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Tožnik je bil odpoklican s funkcije direktorja, zaradi česar ne more več opravljati dela za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. V konkretnem primeru stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne moreta več vplivati na odpovedni razlog, zaradi česar zagovor ne more imeti več nobenega smisla. Zato so podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neutemeljeno pričakovati, da tožniku pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor.
odškodnina za nemožnost uporabe premoženja - denacionalizacija - zastaranje terjatev - tek zastaralnih rokov - pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji
Zastaranje odškodninskih terjatev zaradi nemožnosti uporabe premoženja teče od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
ZZVZZ člen 1, 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - odločba imenovanega zdravnika - invalid III. kategorije
Tožnik je v obravnavanem obdobju upravičen do bolniškega staleža, ker njegovo zdravljenje še ni zaključeno.
Socialni rizik poškodbe ali bolezni krije zdravstveno zavarovanje (tretji odstavek 1. člena ZZVZZ). Za primer invalidnosti, definirane v 60. členu ZPIZ-1, ko gre za trajne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, pa riziki preidejo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pod pogojem, da so zavarovancu na podlagi invalidnosti tudi priznane ustrezne pravice iz tega naslova.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 35. ZPIZ-1 člen 36. URS člen 14, 33, 50, 50/1.
starostna pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum o socialni varnosti - sporazum s Srbijo - ponovna odmera - zavarovalna doba
Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do samostojne pokojnine. ZPIZ-1, ki je veljal v spornem obdobju namreč v 36. členu določa, da je minimalna zavarovalna doba, na podlagi katere lahko zavarovanec pridobi pravico do pokojnine, 15 let pri starosti 65 let (moški). Tega pogoja tožnik ni izpolnjeval, zato tožnik zaradi premalo zavarovalne dobe v spornem obdobju ne more pridobiti pravice do samostojne starostne pokojnine v Republiki Sloveniji. Ostala doba je bila namreč dopolnjena v Republiki Srbiji in ne pri slovenskem zavodu, kar pomeni, da ni nobene pravne podlage, da bi se tožniku pred uveljavitvijo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju pokojninski dobi dopolnjeni v obeh državah seštevali. Pravna podlaga za seštevanje pokojninskih dob je bila podana šele z uveljavitvijo Sporazuma, pred tem pa zakon ali mednarodni sporazum ni določal drugače. Zato se je pri odločanju o zahtevi lahko upoštevala le zavarovalna doba, dopolnjena v zavarovanju pri slovenskem nosilcu zavarovanja.
plačilo vrtca - znižano plačilo - izračun dohodkov družine
Tožena stranka je pri odločanju o znižanem plačilu vrtca v zvezi z ugotavljanjem dohodka družine tožeče stranke upoštevala dohodninsko odločbo, določene dohodke iz naslednjega leta, denarno socialno pomoč in otroški dodatek, s tem da iz odločbe ne izhaja, na katero leto se nanašajo navedeni dohodki. Izpodbijana odločba tožene stranke ne vsebuje pojasnila, zakaj je tožena stranka upoštevala dohodke iz različnih obdobij in se zaradi tega ne da preizkusiti, zato je nezakonita.
Dejstvo, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in da je bil zavrnjen reintegracijski zahtevek tožnice, ne pomeni, da je s tem prenehal tudi pravni interes za izpodbijanje zanjo neugodne ocene delovne uspešnosti za sporno leto. Pravni interes tožnice za ta spor je podan že zgolj zaradi tega, ker je bila tožnici izdana po njenem mnenju neustrezna ocena delovne uspešnosti in ker ima tožnica možnost, da to oceno izpodbija v sodnem sporu. Zato ni bilo podlage za zavrženje tožničine tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
ustavitev postopka - pravdni stroški - odločitev o pravdnih stroških
Tožena stranka v tem sporu ni izpolnila zahtevka, kot ga je tožnica uveljavljala s tožbo, da jo je tožena stranka dolžna razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti. Tožena stranka je namreč tožnici pravice iz invalidskega zavarovanja priznala v novem postopku, ki je potekal na podlagi nove zahteve, torej povsem ločeno od postopka pred sodiščem v predmetnem sporu. Ker torej v obravnavanem primeru ni prišlo do umika tožbe po izpolnitvi zahtevka, tožnica sama krije svoje stroške postopka.
ZSDP člen 102, 102/4. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 39, 39/1.
otroški dodatek - sprememba okoliščin - predšolski otrok, ki ni vključen v predšolsko vzgojo - višina dodeljenega otroškega dodatka
Edina sprememba, ki je nastala po pravnomočni in dokončni odločb CSD in s katero je bilo odločeno, da se tožnici prizna višina otroškega dodatka za njene tri otroke za določeno obdobje je bila v tem, da se je sporno leto vključil v varstvo javnega vrtca njen tretji otrok. Vse ostale okoliščine in višina dohodka družine so ostale nespremenjene. Ob navedeni spremembi, ko je v javni vrtec pričel hoditi tudi tretji otrok je odpadla pravna podlaga iz prvega odstavka 39. člena Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov, ki določa za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo, v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred. Ker se okoliščine, ki vplivajo na dohodkovni razred družine, niso spremenile, spremenila se je samo navedena okoliščina, je potrebno pri višini dodeljenega otroškega dodatka odšteti predhodno upoštevano 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka.
predhodna odredba - namen zavarovanja - časovno omejeno zavarovanje - nevarnost za bodočo izvršbo - trajanje predhodne odredbe
Ob razlagi določb o trajanju predhodne odredbe je izhajati iz namena zavarovanja, posebej še namena zavarovanja s predhodno odredbo. Gre zgolj za časovno omejeno zavarovanje v času, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, vendar ta še ni izvršljiva in ob hkratnem obstoju nevarnosti za bodočo izvršbo. Ob prenehanju enega ali drugega predhodna odredba ni več potrebna. Ponovna presoja obstoja nevarnosti pa je v primeru, če je časovno trajanje predhodne odredbe določeno zgolj z rokom iz drugega odstavka 263. člena ZIZ, onemogočena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - individualni odpust - diskriminacija
ZDR-1 pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 89. člena res ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za izbiro presežnega delavca, kot je to predvideno pri odpovedi večjemu številu delavcev, vendar pa je pri izbiri delodajalec (če kriteriji za izbiro niso določeni že v zanj veljavni kolektivni pogodbi) omejen z določbo 4. odstavka 83. člena ZDR-1. Ta določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona neveljavna. Po 1. odstavku 6. člena ZDR-1 je prepovedana diskriminacija delavca tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če delavec v primeru spora navaja dejstvo, ki opravičuje domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz 1. odstavka 6. člena ZDR, je dokazno breme, da ni kršil načela enakega obravnavanja, na strani delodajalca.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
Tožnik (prodajalec v bencinskem servisu) stranki, ki je kupila in plačala blago, ni izdal in vročil ustreznega računa za omenjen nakup, temveč je po odhodku stranke izpred prodajnega pulta neupravičeno posegel v odprt, še nezaključen račun in z njega s pomočjo tipke "spremeni/briši" izbrisal postavko za kupljeno blago ter na tak način v celoti izbrisal račun za nakupljeno blago in s tem ustvaril gotovinski višek. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti ob z zakonom določenih razlogih izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Takšnega zaupanja glede na ugotovljena ravnanja tožnika ni mogoče več ohraniti. S takšnimi in podobnimi ravnanji, kot so bila ugotovljena, se ustvarjajo okoliščine, ki prodajalcu omogočajo neupravičeno odtujevanje denarja. Ne glede na posamične majhne zneske gre za dejanja, ki lahko škodujejo poslovnim interesom delodajalca. V daljšem obdobju pa lahko pomenijo tudi nevarnost večjega oškodovanja. Zato je tožena stranka v tožnika, ki je bil izkušen delavec - prodajalec z večletnimi delovnimi izkušnjami, ki je dobro poznal navodila in pravila dela pri tožencu, utemeljeno izgubila zaupanje in z njim ni mogoče več nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - presoja aktivnega ravnanja - oddelitev družbe z ustanovitvijo nove družbe - presoja podatkov iz bilance stanja
Za presojo, ali je verjetno izkazana nevarnost, da bo zaradi aktivnega ravnanja toženke uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena (na novo družbo ni bil prenesen le večji del opredmetenih sredstev ampak tudi poslovanje toženke), niso odločilni (tisti) podatki iz bilance stanja, ki jih izpostavlja sodišče prve stopnje (lastni kapital v višini 717.113,00 EUR, od tega osnovni kapital v znesku 10.400,00 EUR in preneseni čisti dobiček v znesku 703.228,00 EUR), saj spadajo v kategorij postavk „pasive“ - obveznosti do virov sredstev. Višina lastnega kapitala sicer odseva čisto knjigovodsko vrednost premoženja družbe, vendar ne pove ničesar o sestavi sredstev, iz katerih se upniki lahko poplačajo. Podatki o sestavi sredstev (v bilanci stanja se nahajajo v kategoriji postavk „aktiva“) pa so pri presoji, ali obstaja nevarnost uveljavitve terjatve tožnice, bistveni. Iz njih izhaja, kako so sredstva razporejena glede na njihovo sestavo (opredmetena, neopredmetena), kakšna je njihova likvidnost (ročnost), kako hitro so unovčljiva (dolgoročna, kratkoročna), itd.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – neposredno izvršljiv notarski zapis – ugovor zoper sklep o izvršbi
Da bi sodišče v izvršilnem postopku, ko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na podlagi spornih dejstev, lahko pravnomočno presodilo v korist dolžnika, mora ta dejstva dolžnik dokazati z gotovostjo, saj ugoditev ugovoru pomeni, da upnik kljub izvršilnemu naslovu, ki že obstaja, ne more doseči izvršbe. Sporna dejstva morajo zato biti v ugovornem in pritožbenem izvršilnem postopku ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti, po strogem dokaznem standardu, ki mora veljati nasproti upnikovemu izvršilnemu naslovu.
Sodišče odredi upravitelju zapuščine, da opravi določena dela, s katerimi se odvrne škoda na delu zapuščine. Naloge skrbnika zapuščine in upravitelja zapuščine so različne.
Iz osebnih podatkov obtoženca je razvidno, da je sicer res brezposeln vendar se preživlja s priložnostnimi deli, s katerimi zasluži okoli 500,00 EUR na mesec, pri čemer mu dodatno pomagajo starši, pri katerih živi. Navedene osebne in premoženjske razmere obtoženca torej niso takšne, da bi ga opravičevale plačila stroškov kazenskega postopka, pač pa dopuščajo plačilo stroškov na obroke, vendar mora o tem sodišču prve stopnje predložiti potrebno dokumentacijo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba druge ustrezne zaposlitve
Tožena stranka je s spremembo pravilnika izvedla reorganizacijo tako, da je ukinila vsa delovna mesta svetovalca uprave, na katerih je bilo takrat skupaj s tožnikom zaposlenih 5 delavcev. V tem pravilniku ni več delovnega mesta svetovalec uprave, je pa delovno mesto načrtovalec omrežij, ki ga je tožena stranka skladno z 90. členom ZDR ponudila tožniku. V konkretnem primeru je podan organizacijski ter ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 1. alinejo 1. odstavka 88. člena ZDR.