Tožena stranka je z izdajo odločbe skoraj v celoti (razen zamudnih obresti) izpolnila zahtevek tožeče stranke na odpravo odločb tožene stranke v zvezi z odločbo o znižanju invalidske pokojnine. Zato je tožena stranka kljub umiku tožbe dolžna plačati tožniku stroške, saj je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (ZPP čl. 158/1).
Določba 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 je specialne narave v razmerju do splošnih pojmov in ne vsebuje pogoja glede doseganja določene višine dohodka. Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavaruje družbenik iz zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšna situacija je bila podana v spornem obdobju, ko je tožnik postal družbenik in sočasno tudi poslovodna oseba družbe, ni bil pa zavarovan na drugi podlagi, saj je bil uživalec invalidske pokojnine. Toženka je zato z izpodbijanima odločbama utemeljeno ugotovila lastnost zavarovanca na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1.
V skladu s 7. členom ZPIZ-1 nastane zavarovalno razmerje na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Pravno razmerje v konkretnem primeru je nastalo, ko se je tožnik vpisal v poslovni register kot družbenik in poslovodna oseba d.o.o.
Ugotovljena 100 % telesna okvara in pridobljena pravica do invalidnine ne vpliva na nastalo razmerje in na samo lastnost zavarovanca.
Sodišče odredi upravitelju zapuščine, da opravi določena dela, s katerimi se odvrne škoda na delu zapuščine. Naloge skrbnika zapuščine in upravitelja zapuščine so različne.
ustavitev postopka - pravdni stroški - odločitev o pravdnih stroških
Tožena stranka v tem sporu ni izpolnila zahtevka, kot ga je tožnica uveljavljala s tožbo, da jo je tožena stranka dolžna razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti. Tožena stranka je namreč tožnici pravice iz invalidskega zavarovanja priznala v novem postopku, ki je potekal na podlagi nove zahteve, torej povsem ločeno od postopka pred sodiščem v predmetnem sporu. Ker torej v obravnavanem primeru ni prišlo do umika tožbe po izpolnitvi zahtevka, tožnica sama krije svoje stroške postopka.
odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje - nepremoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zaključek zdravljenja - subjektivni zastaralni roki - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledice spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Določena stopnja skrbnosti pa se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP izhaja, da ZFPPIPP (v primeru izpodbojnega pravnega dejanja) zaradi zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika predvideva manjši delež poplačila drugih upnikov, vendar ne le tistih, ki so bili v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju, ampak vseh, tako navadnih upnikov, kot tudi upnikov prednostnih in zavarovanih terjatev. To pa pomeni, da so pravna dejanja izpodbojna v primeru, če je zaradi njih zmanjšano poplačilo kateregakoli stečajnega upnika, in ne le drugih podizvajalcev kot navadnih upnikov, kar neuspešno zatrjuje pritožba.
Iz dikcije prvega in drugega odstavka 151. člena ZFPPIPP namreč med drugim izhaja, da sme dolžnik po uvedbi postopka prisilne poravnave opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanem svoje dejavnosti in poravnavanjem obveznosti iz teh poslov (kateri posli so to, izhaja iz prvega odstavka 34. člena ZFPPIPP), ne sme pa opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je neenakopravno obravnavanje upnikov.
plačilo vrtca - znižano plačilo - izračun dohodkov družine
Tožena stranka je pri odločanju o znižanem plačilu vrtca v zvezi z ugotavljanjem dohodka družine tožeče stranke upoštevala dohodninsko odločbo, določene dohodke iz naslednjega leta, denarno socialno pomoč in otroški dodatek, s tem da iz odločbe ne izhaja, na katero leto se nanašajo navedeni dohodki. Izpodbijana odločba tožene stranke ne vsebuje pojasnila, zakaj je tožena stranka upoštevala dohodke iz različnih obdobij in se zaradi tega ne da preizkusiti, zato je nezakonita.
Glede na definicijo določeno v določbi 60. člena ZPIZ-1 je invalidnost I. kategorije pri zavarovancu podana, če gre pri njem za takšne spremembe v zdravstvenem stanju, da zaradi njih ni več zmožen za nobeno delo oziroma ni več zmožen za pridobitno delo. Takšno zdravstveno stanje pri tožniku ni bilo ugotovljeno, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, ni utemeljen.
plačevanje stroškov odvajanja odpadnih voda - pojem "območje naselja"
Vsebino pojma „območje naselja“ določa Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Po 11. točki 2. člena ZPNačrt je območje naselja s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različne namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, potrebnih za njihovo širitev. Območje mesta Sežana tako določa Odlok o urbanistični zasnovi mesta Sežana in na njegovi podlagi Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana – vzhod.
Iz osebnih podatkov obtoženca je razvidno, da je sicer res brezposeln vendar se preživlja s priložnostnimi deli, s katerimi zasluži okoli 500,00 EUR na mesec, pri čemer mu dodatno pomagajo starši, pri katerih živi. Navedene osebne in premoženjske razmere obtoženca torej niso takšne, da bi ga opravičevale plačila stroškov kazenskega postopka, pač pa dopuščajo plačilo stroškov na obroke, vendar mora o tem sodišču prve stopnje predložiti potrebno dokumentacijo.
stroški izvršilnega postopka - predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe
Dolžnika sta v omenjenem postopku uspela, postopek pa je bil potreben, saj so se le tako odpravile nepravilnosti pri predmetni izvršbi, vendar pa določila, na podlagi katerega bi lahko sodišče dolžnikove stroške naprtilo upniku, ki mu jih ni neutemeljeno povzročil, ZIZ nima.
Za napake, do katerih pride tekom izvršilnega postopka, upnika ni mogoče bremeniti, sploh ne v primeru, ko tudi sam ni imel vpliva na napako, do katere je prišlo.
predhodna odredba - namen zavarovanja - časovno omejeno zavarovanje - nevarnost za bodočo izvršbo - trajanje predhodne odredbe
Ob razlagi določb o trajanju predhodne odredbe je izhajati iz namena zavarovanja, posebej še namena zavarovanja s predhodno odredbo. Gre zgolj za časovno omejeno zavarovanje v času, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, vendar ta še ni izvršljiva in ob hkratnem obstoju nevarnosti za bodočo izvršbo. Ob prenehanju enega ali drugega predhodna odredba ni več potrebna. Ponovna presoja obstoja nevarnosti pa je v primeru, če je časovno trajanje predhodne odredbe določeno zgolj z rokom iz drugega odstavka 263. člena ZIZ, onemogočena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - individualni odpust - diskriminacija
ZDR-1 pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 89. člena res ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za izbiro presežnega delavca, kot je to predvideno pri odpovedi večjemu številu delavcev, vendar pa je pri izbiri delodajalec (če kriteriji za izbiro niso določeni že v zanj veljavni kolektivni pogodbi) omejen z določbo 4. odstavka 83. člena ZDR-1. Ta določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona neveljavna. Po 1. odstavku 6. člena ZDR-1 je prepovedana diskriminacija delavca tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če delavec v primeru spora navaja dejstvo, ki opravičuje domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz 1. odstavka 6. člena ZDR, je dokazno breme, da ni kršil načela enakega obravnavanja, na strani delodajalca.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
Tožnik (prodajalec v bencinskem servisu) stranki, ki je kupila in plačala blago, ni izdal in vročil ustreznega računa za omenjen nakup, temveč je po odhodku stranke izpred prodajnega pulta neupravičeno posegel v odprt, še nezaključen račun in z njega s pomočjo tipke "spremeni/briši" izbrisal postavko za kupljeno blago ter na tak način v celoti izbrisal račun za nakupljeno blago in s tem ustvaril gotovinski višek. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti ob z zakonom določenih razlogih izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Takšnega zaupanja glede na ugotovljena ravnanja tožnika ni mogoče več ohraniti. S takšnimi in podobnimi ravnanji, kot so bila ugotovljena, se ustvarjajo okoliščine, ki prodajalcu omogočajo neupravičeno odtujevanje denarja. Ne glede na posamične majhne zneske gre za dejanja, ki lahko škodujejo poslovnim interesom delodajalca. V daljšem obdobju pa lahko pomenijo tudi nevarnost večjega oškodovanja. Zato je tožena stranka v tožnika, ki je bil izkušen delavec - prodajalec z večletnimi delovnimi izkušnjami, ki je dobro poznal navodila in pravila dela pri tožencu, utemeljeno izgubila zaupanje in z njim ni mogoče več nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
Dejstvo, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in da je bil zavrnjen reintegracijski zahtevek tožnice, ne pomeni, da je s tem prenehal tudi pravni interes za izpodbijanje zanjo neugodne ocene delovne uspešnosti za sporno leto. Pravni interes tožnice za ta spor je podan že zgolj zaradi tega, ker je bila tožnici izdana po njenem mnenju neustrezna ocena delovne uspešnosti in ker ima tožnica možnost, da to oceno izpodbija v sodnem sporu. Zato ni bilo podlage za zavrženje tožničine tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
Ustava člen 35. ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 220, 220/4, 371, 371/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – pregled vozila – razlogi za sum – skrit prostor prevoznega sredstva – zaseg predmetov
Glede na to, da se je vozilo z registrsko oznako LJ, v katerem se je nahajalo več oseb, od katerih si je ena zvijala cigareto, nahajalo ob 23.30 uri pred (zaprto) prodajalno avtomobilov, kjer ni nobenega lokala, na dan, ko je bila planirana prireditev v bližnji diskoteki, v okolici katere pogosto prihaja do kršitev ZPPPD, je bil v teh okoliščinah utemeljen sklep policistov o obstoju razlogov za sum izvrševanja prekrška ali kaznivega dejanja. Ker sta policista zaznala, da je obtoženec zvijal cigareto, za katero sta sumila, da gre za drogo, sta bila nato v postopku z obtožencem, ko sta na sprednjem delu armaturne plošče opazila PVC vrečko, v kateri je bilo več tablet, upravičena tudi pregledati vozilo in zaseči vrečko s tabletami MDMA. Mesto, na katerem se je nahajala vrečka s tabletkami MDMA, ne šteje za skrit prostor, katerega bi se smelo pregledati samo s sodno odredbo ali privolitvijo imetnika osebnega vozila. Glede na to, da je medtem sodna praksa že sprejela stališče, da niti odpiranje prtljažnika ne pomeni posega v integriteto prevoznega sredstva (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 30354/2012), tudi okoliščina, ki jo izpostavlja zagovornik, in sicer, da naj bi bila PVC vrečka s tabletami MDMA na armaturni plošči pokrita z denarnico, ne more vplivati na ugotovitev, da je bil poseg policistov, pri katerem je prišlo do odkritja PVC vrečke s tabletami MDMA primerljiv z vizualnim pregledom potniške kabine.
odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – starostna pokojnina – delna pokojnina – prijava v obvezno zavarovanje
Tožnik je bil ob dokončnosti odločbe zavarovan v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za polni delovni čas. To pa pomeni, da mu delna pokojnina, skladno z drugim odstavkom 156. člena ZPIZ-1, za polovični delovni čas ne more biti priznana. Posledično tudi ni pravne podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku za odmero in izplačevanje delne starostne pokojnine, plačilo zamudnih obresti in povrnitev stroškov postopka.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - objektivni rok
Tožena stranka se je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (8. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR) lahko seznanila šele potem, ko je ugotovila, da tožnica za odpotovanje v tujino v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni imela odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije. S tem pa se je tožena stranka seznanila šele potem, ko je prejela odgovor tožničinega osebnega zdravnika na zaprosilo za informacijo o tem, kakšna navodila so bila tožnici dana za čas bolniškega staleža in ali je njeno zdravljenje potekalo le doma ali morebiti tudi v drugih ustanovah v Sloveniji in tujini. Zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka. Odpoved je bila podana tudi znotraj objektivnega šest mesečnega roka od nastanka razloga. Tožnica se je v času bolniškega staleža brez odobritve pristojnega zdravnika nahajala v tujini v obdobju, manj kot šest mesecev pred podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je v času odsotnosti z dela zaradi bolezni brez odobritve pristojnega zdravnika odpotovala izven kraja svojega bivanja, konkretno se je nahajala v tujini, saj je službeni mobilni telefon uporabljala izključno ona, v navedenem obdobju pa je bil uporabljen le v tujini. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 8. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2. ZPP člen 8. ZGD-1 člen 505, 515.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - dokazna ocena - poslovodna oseba - individualna pogodba o zaposlitvi - zagovor
Odpoklic poslovodje pomeni, da tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje, zaradi česar ne more več izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Sam odpoklic poslovodje, ki sicer ni predmet delovnega spora, z vidika pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto (to je delovno mesto poslovodje) že pomeni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 2. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti). Tožnik je bil odpoklican s funkcije direktorja tožene stranke, zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Tožnik je bil odpoklican s funkcije direktorja, zaradi česar ne more več opravljati dela za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. V konkretnem primeru stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne moreta več vplivati na odpovedni razlog, zaradi česar zagovor ne more imeti več nobenega smisla. Zato so podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neutemeljeno pričakovati, da tožniku pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor.