plačevanje stroškov odvajanja odpadnih voda - pojem "območje naselja"
Vsebino pojma „območje naselja“ določa Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Po 11. točki 2. člena ZPNačrt je območje naselja s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različne namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, potrebnih za njihovo širitev. Območje mesta Sežana tako določa Odlok o urbanistični zasnovi mesta Sežana in na njegovi podlagi Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana – vzhod.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – prodaja nepremičnin
Lastnik lahko od vsakega zahteva vrnitev individualno določene stvari. S tožbo zahtevani notarsko overjeni izvirnik zasebne listine je obravnavalo kot individualno določeno stvar, ki pripada pogodbenim strankam oziroma njihovim pravnim naslednikom, v konkretnem primeru torej tožečima strankama, saj je druga tožeča stranka predmet te zasebne listine kupila prav na podlagi s to tožbo zahtevane listine od prvega lastnika, nato pa je to nepremičnino prodala prvotožeči stranki, ki pa je bila v teku te pravde tudi že pravnomočno vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica iz predmetne sporne listine.
ZŠtip člen 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 3, 3/3.
Zoisova štipendija - povprečna ocena
V javnem pozivu za sporno študijsko leto je bilo štipendiranju novih štipendistov, ki so kandidirali na podlagi povprečne ocene v skupini višjega in visokošolskega izobraževanja, namenjen določen denarni znesek, ki se je razdelil med kandidate, ki so dosegli najmanj povprečno oceno 9,75. Tožnica navedene povprečne ocene ni dosegla, zaradi česar ne izpolnjuje pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Zato tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - individualni odpust - diskriminacija
ZDR-1 pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 89. člena res ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za izbiro presežnega delavca, kot je to predvideno pri odpovedi večjemu številu delavcev, vendar pa je pri izbiri delodajalec (če kriteriji za izbiro niso določeni že v zanj veljavni kolektivni pogodbi) omejen z določbo 4. odstavka 83. člena ZDR-1. Ta določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona neveljavna. Po 1. odstavku 6. člena ZDR-1 je prepovedana diskriminacija delavca tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če delavec v primeru spora navaja dejstvo, ki opravičuje domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz 1. odstavka 6. člena ZDR, je dokazno breme, da ni kršil načela enakega obravnavanja, na strani delodajalca.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - objektivni rok
Tožena stranka se je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (8. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR) lahko seznanila šele potem, ko je ugotovila, da tožnica za odpotovanje v tujino v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni imela odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije. S tem pa se je tožena stranka seznanila šele potem, ko je prejela odgovor tožničinega osebnega zdravnika na zaprosilo za informacijo o tem, kakšna navodila so bila tožnici dana za čas bolniškega staleža in ali je njeno zdravljenje potekalo le doma ali morebiti tudi v drugih ustanovah v Sloveniji in tujini. Zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka. Odpoved je bila podana tudi znotraj objektivnega šest mesečnega roka od nastanka razloga. Tožnica se je v času bolniškega staleža brez odobritve pristojnega zdravnika nahajala v tujini v obdobju, manj kot šest mesecev pred podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je v času odsotnosti z dela zaradi bolezni brez odobritve pristojnega zdravnika odpotovala izven kraja svojega bivanja, konkretno se je nahajala v tujini, saj je službeni mobilni telefon uporabljala izključno ona, v navedenem obdobju pa je bil uporabljen le v tujini. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 8. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZSDP člen 102, 102/4. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 39, 39/1.
otroški dodatek - sprememba okoliščin - predšolski otrok, ki ni vključen v predšolsko vzgojo - višina dodeljenega otroškega dodatka
Edina sprememba, ki je nastala po pravnomočni in dokončni odločb CSD in s katero je bilo odločeno, da se tožnici prizna višina otroškega dodatka za njene tri otroke za določeno obdobje je bila v tem, da se je sporno leto vključil v varstvo javnega vrtca njen tretji otrok. Vse ostale okoliščine in višina dohodka družine so ostale nespremenjene. Ob navedeni spremembi, ko je v javni vrtec pričel hoditi tudi tretji otrok je odpadla pravna podlaga iz prvega odstavka 39. člena Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov, ki določa za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo, v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred. Ker se okoliščine, ki vplivajo na dohodkovni razred družine, niso spremenile, spremenila se je samo navedena okoliščina, je potrebno pri višini dodeljenega otroškega dodatka odšteti predhodno upoštevano 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka.
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Učinek priznanja terjatve, ki je ne prereka nihče od upnikov, je enak učinku pripoznave zahtevka v pravdnem postopku, s čemer pride do pravnomočne odločbe o terjatvi brez njenega vsebinskega obravnavanja. Vtoževana tožnikova odškodninska terjatev je bila v stečajnem postopku v celoti priznana, zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo zavreči (1. odstavek 274. člena ZPP).
Okoliščina, da stranski intervenient (zavarovalnica, pri kateri je imela tožena stranka zavarovano svojo odgovornost) ni odgovoril na poziv tožnika za plačilo v stečajnem postopku ugotovljene terjatve, ne more biti razlog, da bi se zoper toženo stranko začet delovni spor sedaj nadaljeval samo zoper stranskega intervenienta. V kolikor stranski intervenient ne bo prostovoljno izpolnil svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe, potem bo tožnik zoper njega še vedno lahko vložil tožbo.
Sodišče odredi upravitelju zapuščine, da opravi določena dela, s katerimi se odvrne škoda na delu zapuščine. Naloge skrbnika zapuščine in upravitelja zapuščine so različne.
ZŠtip člen 2, 5, 48, 48/1, 48/1-1, 48/2. ZDSS-1 člen 13, 13/3.
Zoisova štipendija - mirovanje pravice
Zakonodajalec je v prvi alineji prvega odstavka 48. člena ZŠtip kot razlog za mirovanje štipendijskega razmerja določil ponavljanje letnika, pri čemer je izvzel primere, ko štipendist letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva (2. odst. 48. čl. ZŠtip). Če je podana takšna situacija, torej da štipendist ponavlja letnik, ker iz dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov letnika ni izdelal, se štipendija izplačuje. V obravnavanem primeru dejanski stan po prvi alineji prvega odstavka 48. člena ZŠtip ni podan. Podan pa tudi ni kakšen drug primer, ki ga za mirovanje štipendijskega razmerja predvideva 1. odst. 48. čl. ZŠtip. Tožnica zaradi dokazanih opravičljivih razlogov letnika sicer res ni izdelala, vendar pa letnika ni ponavljala (kar je pogoj za mirovanje po 1. alineji 1. odst. 48. čl. ZŠtip), temveč se je pogojno vpisala v višji letnik. Ker torej noben od taksativno naštetih razlogov za mirovanje štipendije v konkretnem primeru ni podan, je tožena stranka dolžna tožnici štipendijo izplačevati tudi v spornem šolskem letu.
predhodna odredba - namen zavarovanja - časovno omejeno zavarovanje - nevarnost za bodočo izvršbo - trajanje predhodne odredbe
Ob razlagi določb o trajanju predhodne odredbe je izhajati iz namena zavarovanja, posebej še namena zavarovanja s predhodno odredbo. Gre zgolj za časovno omejeno zavarovanje v času, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, vendar ta še ni izvršljiva in ob hkratnem obstoju nevarnosti za bodočo izvršbo. Ob prenehanju enega ali drugega predhodna odredba ni več potrebna. Ponovna presoja obstoja nevarnosti pa je v primeru, če je časovno trajanje predhodne odredbe določeno zgolj z rokom iz drugega odstavka 263. člena ZIZ, onemogočena.
ZPP člen 76, 76/1, 207, 207/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10.
pravna oseba – izbris iz sodnega registra – sposobnost biti pravdna stranka – aktivni družbenik – prekinitev postopka – vpliv na tek rokov
Postopek je bil prekinjen na podlagi sklepa z dne 23.2.2009 do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka in se je nadaljeval na podlagi sklepa z dne 2.7.2013, vendar pa prekinitev postopka vpliva le na roke za pravdna dejanja; na materialne roke pa ne vpliva. Enoletni prekluzivni rok po desetem odstavku 442. člena ZFPPIPP pa je materialni rok, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da tožeči stranki ni bilo treba predlagati nadaljevanja postopka zoper aktivnega družbenika, ker rok ni tekel.
ZIZ člen 128, 128/2. ZPIZ-1 člen 95. ZPP člen 189, 189/3.
izvršba na dolžnikove stalne prejemke - dodatek za rekreacijo - višina prejemka
Ker je dodatek za rekreacijo opredeljen v prisilnem predpisu (95. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2), ne more biti dvoma o njegovi stalni naravi in vsakokratni višini prejemka.
Opredelitev v izdanem pravnomočnem sklepu o izvršbi „prejemki iz socialnega zavarovanja“ zajema vse prejemke, ki izhajajo iz pokojninskega zavarovanja, torej tudi letni dodatek za rekreacijo in ne le pokojnino, kot se napačno zavzema upnik.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
Tožnik (prodajalec v bencinskem servisu) stranki, ki je kupila in plačala blago, ni izdal in vročil ustreznega računa za omenjen nakup, temveč je po odhodku stranke izpred prodajnega pulta neupravičeno posegel v odprt, še nezaključen račun in z njega s pomočjo tipke "spremeni/briši" izbrisal postavko za kupljeno blago ter na tak način v celoti izbrisal račun za nakupljeno blago in s tem ustvaril gotovinski višek. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti ob z zakonom določenih razlogih izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Takšnega zaupanja glede na ugotovljena ravnanja tožnika ni mogoče več ohraniti. S takšnimi in podobnimi ravnanji, kot so bila ugotovljena, se ustvarjajo okoliščine, ki prodajalcu omogočajo neupravičeno odtujevanje denarja. Ne glede na posamične majhne zneske gre za dejanja, ki lahko škodujejo poslovnim interesom delodajalca. V daljšem obdobju pa lahko pomenijo tudi nevarnost večjega oškodovanja. Zato je tožena stranka v tožnika, ki je bil izkušen delavec - prodajalec z večletnimi delovnimi izkušnjami, ki je dobro poznal navodila in pravila dela pri tožencu, utemeljeno izgubila zaupanje in z njim ni mogoče več nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
Dejstvo, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in da je bil zavrnjen reintegracijski zahtevek tožnice, ne pomeni, da je s tem prenehal tudi pravni interes za izpodbijanje zanjo neugodne ocene delovne uspešnosti za sporno leto. Pravni interes tožnice za ta spor je podan že zgolj zaradi tega, ker je bila tožnici izdana po njenem mnenju neustrezna ocena delovne uspešnosti in ker ima tožnica možnost, da to oceno izpodbija v sodnem sporu. Zato ni bilo podlage za zavrženje tožničine tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 3, 20. ZPIZ-1 člen 187.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - seštevanje dob - tretja država - sporazum z bosno
Posebno dobo tožnika, ki jo je pridobil v služenju v oboroženih silah Federacije Bosne in Hercegovine se pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do (slovenske) invalidske pokojnine upošteva v enojnem trajanju. Določba 3. odstavka 20. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino namreč določa, da se zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici, upošteva le v dejanskem trajanju.
plačilo vrtca - znižano plačilo - izračun dohodkov družine
Tožena stranka je pri odločanju o znižanem plačilu vrtca v zvezi z ugotavljanjem dohodka družine tožeče stranke upoštevala dohodninsko odločbo, določene dohodke iz naslednjega leta, denarno socialno pomoč in otroški dodatek, s tem da iz odločbe ne izhaja, na katero leto se nanašajo navedeni dohodki. Izpodbijana odločba tožene stranke ne vsebuje pojasnila, zakaj je tožena stranka upoštevala dohodke iz različnih obdobij in se zaradi tega ne da preizkusiti, zato je nezakonita.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – neposredno izvršljiv notarski zapis – ugovor zoper sklep o izvršbi
Da bi sodišče v izvršilnem postopku, ko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na podlagi spornih dejstev, lahko pravnomočno presodilo v korist dolžnika, mora ta dejstva dolžnik dokazati z gotovostjo, saj ugoditev ugovoru pomeni, da upnik kljub izvršilnemu naslovu, ki že obstaja, ne more doseči izvršbe. Sporna dejstva morajo zato biti v ugovornem in pritožbenem izvršilnem postopku ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti, po strogem dokaznem standardu, ki mora veljati nasproti upnikovemu izvršilnemu naslovu.
Ustava člen 35. ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 220, 220/4, 371, 371/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – pregled vozila – razlogi za sum – skrit prostor prevoznega sredstva – zaseg predmetov
Glede na to, da se je vozilo z registrsko oznako LJ, v katerem se je nahajalo več oseb, od katerih si je ena zvijala cigareto, nahajalo ob 23.30 uri pred (zaprto) prodajalno avtomobilov, kjer ni nobenega lokala, na dan, ko je bila planirana prireditev v bližnji diskoteki, v okolici katere pogosto prihaja do kršitev ZPPPD, je bil v teh okoliščinah utemeljen sklep policistov o obstoju razlogov za sum izvrševanja prekrška ali kaznivega dejanja. Ker sta policista zaznala, da je obtoženec zvijal cigareto, za katero sta sumila, da gre za drogo, sta bila nato v postopku z obtožencem, ko sta na sprednjem delu armaturne plošče opazila PVC vrečko, v kateri je bilo več tablet, upravičena tudi pregledati vozilo in zaseči vrečko s tabletami MDMA. Mesto, na katerem se je nahajala vrečka s tabletkami MDMA, ne šteje za skrit prostor, katerega bi se smelo pregledati samo s sodno odredbo ali privolitvijo imetnika osebnega vozila. Glede na to, da je medtem sodna praksa že sprejela stališče, da niti odpiranje prtljažnika ne pomeni posega v integriteto prevoznega sredstva (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 30354/2012), tudi okoliščina, ki jo izpostavlja zagovornik, in sicer, da naj bi bila PVC vrečka s tabletami MDMA na armaturni plošči pokrita z denarnico, ne more vplivati na ugotovitev, da je bil poseg policistov, pri katerem je prišlo do odkritja PVC vrečke s tabletami MDMA primerljiv z vizualnim pregledom potniške kabine.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 35. ZPIZ-1 člen 36. URS člen 14, 33, 50, 50/1.
starostna pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum o socialni varnosti - sporazum s Srbijo - ponovna odmera - zavarovalna doba
Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do samostojne pokojnine. ZPIZ-1, ki je veljal v spornem obdobju namreč v 36. členu določa, da je minimalna zavarovalna doba, na podlagi katere lahko zavarovanec pridobi pravico do pokojnine, 15 let pri starosti 65 let (moški). Tega pogoja tožnik ni izpolnjeval, zato tožnik zaradi premalo zavarovalne dobe v spornem obdobju ne more pridobiti pravice do samostojne starostne pokojnine v Republiki Sloveniji. Ostala doba je bila namreč dopolnjena v Republiki Srbiji in ne pri slovenskem zavodu, kar pomeni, da ni nobene pravne podlage, da bi se tožniku pred uveljavitvijo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju pokojninski dobi dopolnjeni v obeh državah seštevali. Pravna podlaga za seštevanje pokojninskih dob je bila podana šele z uveljavitvijo Sporazuma, pred tem pa zakon ali mednarodni sporazum ni določal drugače. Zato se je pri odločanju o zahtevi lahko upoštevala le zavarovalna doba, dopolnjena v zavarovanju pri slovenskem nosilcu zavarovanja.