Dejstvo, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in da je bil zavrnjen reintegracijski zahtevek tožnice, ne pomeni, da je s tem prenehal tudi pravni interes za izpodbijanje zanjo neugodne ocene delovne uspešnosti za sporno leto. Pravni interes tožnice za ta spor je podan že zgolj zaradi tega, ker je bila tožnici izdana po njenem mnenju neustrezna ocena delovne uspešnosti in ker ima tožnica možnost, da to oceno izpodbija v sodnem sporu. Zato ni bilo podlage za zavrženje tožničine tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
stroški izvršilnega postopka - predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe
Dolžnika sta v omenjenem postopku uspela, postopek pa je bil potreben, saj so se le tako odpravile nepravilnosti pri predmetni izvršbi, vendar pa določila, na podlagi katerega bi lahko sodišče dolžnikove stroške naprtilo upniku, ki mu jih ni neutemeljeno povzročil, ZIZ nima.
Za napake, do katerih pride tekom izvršilnega postopka, upnika ni mogoče bremeniti, sploh ne v primeru, ko tudi sam ni imel vpliva na napako, do katere je prišlo.
Določba 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 je specialne narave v razmerju do splošnih pojmov in ne vsebuje pogoja glede doseganja določene višine dohodka. Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavaruje družbenik iz zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšna situacija je bila podana v spornem obdobju, ko je tožnik postal družbenik in sočasno tudi poslovodna oseba družbe, ni bil pa zavarovan na drugi podlagi, saj je bil uživalec invalidske pokojnine. Toženka je zato z izpodbijanima odločbama utemeljeno ugotovila lastnost zavarovanca na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1.
V skladu s 7. členom ZPIZ-1 nastane zavarovalno razmerje na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Pravno razmerje v konkretnem primeru je nastalo, ko se je tožnik vpisal v poslovni register kot družbenik in poslovodna oseba d.o.o.
Ugotovljena 100 % telesna okvara in pridobljena pravica do invalidnine ne vpliva na nastalo razmerje in na samo lastnost zavarovanca.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – neposredno izvršljiv notarski zapis – ugovor zoper sklep o izvršbi
Da bi sodišče v izvršilnem postopku, ko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na podlagi spornih dejstev, lahko pravnomočno presodilo v korist dolžnika, mora ta dejstva dolžnik dokazati z gotovostjo, saj ugoditev ugovoru pomeni, da upnik kljub izvršilnemu naslovu, ki že obstaja, ne more doseči izvršbe. Sporna dejstva morajo zato biti v ugovornem in pritožbenem izvršilnem postopku ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti, po strogem dokaznem standardu, ki mora veljati nasproti upnikovemu izvršilnemu naslovu.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - presoja aktivnega ravnanja - oddelitev družbe z ustanovitvijo nove družbe - presoja podatkov iz bilance stanja
Za presojo, ali je verjetno izkazana nevarnost, da bo zaradi aktivnega ravnanja toženke uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena (na novo družbo ni bil prenesen le večji del opredmetenih sredstev ampak tudi poslovanje toženke), niso odločilni (tisti) podatki iz bilance stanja, ki jih izpostavlja sodišče prve stopnje (lastni kapital v višini 717.113,00 EUR, od tega osnovni kapital v znesku 10.400,00 EUR in preneseni čisti dobiček v znesku 703.228,00 EUR), saj spadajo v kategorij postavk „pasive“ - obveznosti do virov sredstev. Višina lastnega kapitala sicer odseva čisto knjigovodsko vrednost premoženja družbe, vendar ne pove ničesar o sestavi sredstev, iz katerih se upniki lahko poplačajo. Podatki o sestavi sredstev (v bilanci stanja se nahajajo v kategoriji postavk „aktiva“) pa so pri presoji, ali obstaja nevarnost uveljavitve terjatve tožnice, bistveni. Iz njih izhaja, kako so sredstva razporejena glede na njihovo sestavo (opredmetena, neopredmetena), kakšna je njihova likvidnost (ročnost), kako hitro so unovčljiva (dolgoročna, kratkoročna), itd.
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Učinek priznanja terjatve, ki je ne prereka nihče od upnikov, je enak učinku pripoznave zahtevka v pravdnem postopku, s čemer pride do pravnomočne odločbe o terjatvi brez njenega vsebinskega obravnavanja. Vtoževana tožnikova odškodninska terjatev je bila v stečajnem postopku v celoti priznana, zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo zavreči (1. odstavek 274. člena ZPP).
Okoliščina, da stranski intervenient (zavarovalnica, pri kateri je imela tožena stranka zavarovano svojo odgovornost) ni odgovoril na poziv tožnika za plačilo v stečajnem postopku ugotovljene terjatve, ne more biti razlog, da bi se zoper toženo stranko začet delovni spor sedaj nadaljeval samo zoper stranskega intervenienta. V kolikor stranski intervenient ne bo prostovoljno izpolnil svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe, potem bo tožnik zoper njega še vedno lahko vložil tožbo.
ZSDP člen 102, 102/4. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 39, 39/1.
otroški dodatek - sprememba okoliščin - predšolski otrok, ki ni vključen v predšolsko vzgojo - višina dodeljenega otroškega dodatka
Edina sprememba, ki je nastala po pravnomočni in dokončni odločb CSD in s katero je bilo odločeno, da se tožnici prizna višina otroškega dodatka za njene tri otroke za določeno obdobje je bila v tem, da se je sporno leto vključil v varstvo javnega vrtca njen tretji otrok. Vse ostale okoliščine in višina dohodka družine so ostale nespremenjene. Ob navedeni spremembi, ko je v javni vrtec pričel hoditi tudi tretji otrok je odpadla pravna podlaga iz prvega odstavka 39. člena Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov, ki določa za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo, v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred. Ker se okoliščine, ki vplivajo na dohodkovni razred družine, niso spremenile, spremenila se je samo navedena okoliščina, je potrebno pri višini dodeljenega otroškega dodatka odšteti predhodno upoštevano 20 % povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka.
ustavitev postopka - pravdni stroški - odločitev o pravdnih stroških
Tožena stranka v tem sporu ni izpolnila zahtevka, kot ga je tožnica uveljavljala s tožbo, da jo je tožena stranka dolžna razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti. Tožena stranka je namreč tožnici pravice iz invalidskega zavarovanja priznala v novem postopku, ki je potekal na podlagi nove zahteve, torej povsem ločeno od postopka pred sodiščem v predmetnem sporu. Ker torej v obravnavanem primeru ni prišlo do umika tožbe po izpolnitvi zahtevka, tožnica sama krije svoje stroške postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba druge ustrezne zaposlitve
Tožena stranka je s spremembo pravilnika izvedla reorganizacijo tako, da je ukinila vsa delovna mesta svetovalca uprave, na katerih je bilo takrat skupaj s tožnikom zaposlenih 5 delavcev. V tem pravilniku ni več delovnega mesta svetovalec uprave, je pa delovno mesto načrtovalec omrežij, ki ga je tožena stranka skladno z 90. členom ZDR ponudila tožniku. V konkretnem primeru je podan organizacijski ter ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 1. alinejo 1. odstavka 88. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - individualni odpust - diskriminacija
ZDR-1 pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 89. člena res ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za izbiro presežnega delavca, kot je to predvideno pri odpovedi večjemu številu delavcev, vendar pa je pri izbiri delodajalec (če kriteriji za izbiro niso določeni že v zanj veljavni kolektivni pogodbi) omejen z določbo 4. odstavka 83. člena ZDR-1. Ta določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona neveljavna. Po 1. odstavku 6. člena ZDR-1 je prepovedana diskriminacija delavca tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če delavec v primeru spora navaja dejstvo, ki opravičuje domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz 1. odstavka 6. člena ZDR, je dokazno breme, da ni kršil načela enakega obravnavanja, na strani delodajalca.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
Tožnik (prodajalec v bencinskem servisu) stranki, ki je kupila in plačala blago, ni izdal in vročil ustreznega računa za omenjen nakup, temveč je po odhodku stranke izpred prodajnega pulta neupravičeno posegel v odprt, še nezaključen račun in z njega s pomočjo tipke "spremeni/briši" izbrisal postavko za kupljeno blago ter na tak način v celoti izbrisal račun za nakupljeno blago in s tem ustvaril gotovinski višek. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti ob z zakonom določenih razlogih izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Takšnega zaupanja glede na ugotovljena ravnanja tožnika ni mogoče več ohraniti. S takšnimi in podobnimi ravnanji, kot so bila ugotovljena, se ustvarjajo okoliščine, ki prodajalcu omogočajo neupravičeno odtujevanje denarja. Ne glede na posamične majhne zneske gre za dejanja, ki lahko škodujejo poslovnim interesom delodajalca. V daljšem obdobju pa lahko pomenijo tudi nevarnost večjega oškodovanja. Zato je tožena stranka v tožnika, ki je bil izkušen delavec - prodajalec z večletnimi delovnimi izkušnjami, ki je dobro poznal navodila in pravila dela pri tožencu, utemeljeno izgubila zaupanje in z njim ni mogoče več nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
plačilo vrtca - znižano plačilo - izračun dohodkov družine
Tožena stranka je pri odločanju o znižanem plačilu vrtca v zvezi z ugotavljanjem dohodka družine tožeče stranke upoštevala dohodninsko odločbo, določene dohodke iz naslednjega leta, denarno socialno pomoč in otroški dodatek, s tem da iz odločbe ne izhaja, na katero leto se nanašajo navedeni dohodki. Izpodbijana odločba tožene stranke ne vsebuje pojasnila, zakaj je tožena stranka upoštevala dohodke iz različnih obdobij in se zaradi tega ne da preizkusiti, zato je nezakonita.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnikov sodelavec je s pomočjo lesenih moznikov širil cev za zrak, da bi jo lahko nasadil nazaj na stiskalnico za stole, pri čemer se je zračna odpihovalka sprožila in izstrelila lesene moznike, ki so zadeli tožnika. Tožena stranka je kršila pravila varnega dela, ker je dopuščala, da so delavci povečevali notranji presek cevi na neustrezen način. Zato je podana krivdna odgovornost prvotožene stranke za škodo, ki je nastala tožniku.
Sodišče odredi upravitelju zapuščine, da opravi določena dela, s katerimi se odvrne škoda na delu zapuščine. Naloge skrbnika zapuščine in upravitelja zapuščine so različne.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 3, 20. ZPIZ-1 člen 187.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - seštevanje dob - tretja država - sporazum z bosno
Posebno dobo tožnika, ki jo je pridobil v služenju v oboroženih silah Federacije Bosne in Hercegovine se pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do (slovenske) invalidske pokojnine upošteva v enojnem trajanju. Določba 3. odstavka 20. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino namreč določa, da se zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici, upošteva le v dejanskem trajanju.
Tožena stranka je z izdajo odločbe skoraj v celoti (razen zamudnih obresti) izpolnila zahtevek tožeče stranke na odpravo odločb tožene stranke v zvezi z odločbo o znižanju invalidske pokojnine. Zato je tožena stranka kljub umiku tožbe dolžna plačati tožniku stroške, saj je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (ZPP čl. 158/1).
ZŠtip člen 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 3, 3/3.
Zoisova štipendija - povprečna ocena
V javnem pozivu za sporno študijsko leto je bilo štipendiranju novih štipendistov, ki so kandidirali na podlagi povprečne ocene v skupini višjega in visokošolskega izobraževanja, namenjen določen denarni znesek, ki se je razdelil med kandidate, ki so dosegli najmanj povprečno oceno 9,75. Tožnica navedene povprečne ocene ni dosegla, zaradi česar ne izpolnjuje pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Zato tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – prodaja nepremičnin
Lastnik lahko od vsakega zahteva vrnitev individualno določene stvari. S tožbo zahtevani notarsko overjeni izvirnik zasebne listine je obravnavalo kot individualno določeno stvar, ki pripada pogodbenim strankam oziroma njihovim pravnim naslednikom, v konkretnem primeru torej tožečima strankama, saj je druga tožeča stranka predmet te zasebne listine kupila prav na podlagi s to tožbo zahtevane listine od prvega lastnika, nato pa je to nepremičnino prodala prvotožeči stranki, ki pa je bila v teku te pravde tudi že pravnomočno vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica iz predmetne sporne listine.
Iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP izhaja, da ZFPPIPP (v primeru izpodbojnega pravnega dejanja) zaradi zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika predvideva manjši delež poplačila drugih upnikov, vendar ne le tistih, ki so bili v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju, ampak vseh, tako navadnih upnikov, kot tudi upnikov prednostnih in zavarovanih terjatev. To pa pomeni, da so pravna dejanja izpodbojna v primeru, če je zaradi njih zmanjšano poplačilo kateregakoli stečajnega upnika, in ne le drugih podizvajalcev kot navadnih upnikov, kar neuspešno zatrjuje pritožba.
Iz dikcije prvega in drugega odstavka 151. člena ZFPPIPP namreč med drugim izhaja, da sme dolžnik po uvedbi postopka prisilne poravnave opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanem svoje dejavnosti in poravnavanjem obveznosti iz teh poslov (kateri posli so to, izhaja iz prvega odstavka 34. člena ZFPPIPP), ne sme pa opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je neenakopravno obravnavanje upnikov.
odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje - nepremoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zaključek zdravljenja - subjektivni zastaralni roki - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledice spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. Določena stopnja skrbnosti pa se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.