formalni sosporniki - določitev vrednosti spora - nepopolna tožba
Zahtevki, ki imajo istovrstno dejansko podlago – porabljeno vodo na enem merilnem mestu – se lahko obravnavajo skupaj. Kljub skupnemu obravnavanju ohranjajo svojo samostojnost in se vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
oporoka – neveljavnost oporoke – napotitev na pravdo – pasivna legitimacija – oporočni in zakoniti dediči – nujni in enotni sosporniki
Spora o tem, ali je veljavna oporoka, ki se nanaša na zapuščinsko premoženje, ni mogoče rešiti različno za posameznega dediča in so zato v pravdi vsi (tako zakoniti kot oporočni dediči) enotni in tudi nujni sosporniki.
OKOLJSKO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063724
ZUP člen 2, 13, 13/3, 207, 210. ZUS-1 člen 28, 28/3, 69. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 274. ZIZ člen 15, 266, 266/2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 18, 18/4, 19, 19/2, 19/5, 19/6, 26, 26/2.
javna služba – ravnanje z odpadki – delež prevzemanja odpadne embalaže – upravna zadeva – upravna odločba – sodna nepristojnost – način izvajanja – pogodba
Upravno zadevo pomeni določitev, ali je tožena stranka tista, ki je od izvajalca javne službe dolžna prevzemati odpadno embalažo, in določitev deležev, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo to prevzemati od izvajalcev javne službe. Gre namreč za odločanje o obveznosti oz. pravici na področju upravnega prava, v konkretnem primeru v skladu z Uredbo. V takem primeru pa je treba pri odločanju uporabiti določbe ZUP, med drugim izdati odločbo, ki ima predpisane sestavne dele. Iz navedenega izhaja, da je v obravnavanem primeru podlaga za izdajo zahtevane odločbe ZUP, v kar Uredba kot podzakonski predpis ali sklenitev pogodbe ne moreta posegati.
ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 97.č, 97.d, 97.e. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/2, 32/4. KPJS člen 41, 43, 44, 45, 46, 52, 52/1. ZDSS-1 člen 6, 44, 44/2. ZPP člen 2, 105, 108, 108/1.
kolektivni delovni spor - dodatek za pripravljenost - vojska - stražarska služba - javni uslužbenci - dodatek za delo ponoči
Predlagatelj (sindikat) bi svojo pravico do ugotovitve kršenja ali neizvrševanja kolektivne pogodbe oziroma neskladja kolektivne pogodbe z zakonom lahko uveljavil le na način, da bi zahteval takšno ugotovitev v predlogu (zahtevku). Predlagatelj je postavil zahtevek tako, da je zahteval ugotovitev, da je nasprotna udeleženka kršila pravico do izplačila nadur oziroma plače za delo preko polnega delovnega časa z dodatki za delo preko polnega delovnega časa, ponoči, v nedeljo in dela prostih dnevih. Predlagatelj zahtevka ni oblikoval tako, da bi zahteval ugotovitev, da nasprotna udeleženka ne izvršuje kolektivne pogodbe (točka a) 6. člena ZDSS-1), ali da KPJS ni v skladu z zakonom (točka c) 6. člena ZDSS-1). Glede na vsebino predloga torej že formalno ne gre za kolektivni delovni spor. Zahtevek, kot je postavljen, je dejansko zahtevek, kot bi ga postavil delavec v individualnem delovnem sporu, v katerem bi uveljavljal plačilo razlike v plači med izplačanim dodatkom za pripravljenost na delo in nadurami, seveda finančno ovrednoteno.
Tudi vsebinsko ne gre za kolektivni spor, saj predlagatelj ne navaja, da bi bil dodatek za pripravljenost na delo (46. člen KPJS) v neskladju z zakonom, ali da ga nasprotna udeleženka ne bi pravilno obračunavala. Dejansko se ne strinja z vsebinsko opredelitvijo pripravljenosti v ZObr ter izpostavlja sistemsko neurejenost področja od uveljavitve novega plačnega sistema za javne uslužbence od 1. 8. 2008 dalje. To pa ni predmet kolektivnega delovnega spora.
ZKP člen 15, 285a, 285a/1, 285c, 285c/1, 285c/3, 285č, 285č/4, 330, 344, 344/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11. URS člen 22.
priznanje krivde – glavna obravnava – narok za izrek kazenske sankcije - sprememba obtožbe - zloraba pravic – enako varstvo pravic
Institut priznanja krivde pomeni, da obdolženi prizna krivdo po obtožnem aktu, torej v okviru očitka dejanskega stanja, kot je opisan v obtožnem aktu. S sprejetjem priznanja je postopek v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja kaznivega dejanja in krivde zaključen in pride v fazo naroka za izrek kazenske sankcije. Sodišče nima več pooblastila za izvajanje dokazov glede dejanskega stanja kaznivega dejanja, državni tožilec pa ni več upravičen spreminjati obtožnega akta tudi glede elementov, ki niso znak kaznivega dejanja, v kolikor ti pomenijo bistvene okoliščine za položaj obdolženega.
razvrstitev v plačni razred - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški - načelo uspeha - potrebni stroški - vrednost spornega predmeta
Ker tožnik v sporu ni uspel, mora skladno s1. odst. 154. člena ZPP toženi stranki povrniti potrebne stroške postopka. Toženi stranki zaradi različne vrednosti spora niso nastali med postopkom nikakršni dodatni stroški, pri čemer je vtoževani denarni zahtevek le posledica odločitve glede razveljavitve sklepov tožene stranke o premestitvi tožnika.
Iz poročila z dne 12. 9. 2011 izhaja, da prvi rubež 19. 1. 2011 ob 12.30 uri ni bil izveden, ker dolžnik ni dovolil vstopa (listna št. 137 spisa). To ne pomeni, da se pri rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma da zarubljene stvari niso zadoščale za poplačilo upnikove terjatve, kar prvi odstavek 88. člena ZIZ opredeljuje kot neuspešen rubež. Šlo je za neopravljen, neizveden rubež in ta ne more biti dejanska podlaga za ustavitev izvršbe na premičnine.
ZSPJS člen 19, 19/1, 49.a. Pravilnik o napredovanjih delavcev, zaposlenih v zdravstvu člen 6.
plačilo razlike plače - prevedba - plačilo za dejansko opravljeno delo - napredovanja - upoštevanje napredovanj - premestitev - javni uslužbenec
Tožniku (javnemu uslužbencu, zaposlenemu v javnem zdravstvenem zavodu) se pri izplačevanju plačila po dejanskem delu ne morejo priznati tudi dosežena štiri napredovanja. Pravilnik o napredovanjih delavcev, zaposlenih v zdravstvu, namreč v 6. členu izrecno določa, da zaposleni, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, ne morejo napredovati. Tožnik nima izobrazbe za delovno mesto vzdrževalec-tehnik V, zato na tem delovnem mestu ne bi mogel napredovati niti v primeru, če bi imel za to delovno mesto sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člena 190, 198.
zamudna sodba - neupravičena obogatitev - vzročna zveza – sklepčnost – nasprotje v trditvah - prikrajšanje
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, v čem je bilo njegovo prikrajšanje, ker so toženci uporabljali njegovo stanovanje, posebej glede na nadaljnje navedbe tožnika, da je tožencem izročil ključe stanovanja, da bi toženci občasno prezračevali stanovanje, kar pomeni, da bi bilo stanovanje v času njegove odsotnosti prazno. Navedena okoliščina v ničemer ne izključuje zatrjevanega protipravnega ravnanja toženca, ki je brez soglasja tožnika uporabljal stanovanje, le materialnopravne trditve tožnika v tožbi, s katerimi utemeljuje tožbeni zahtevek na plačilo uporabnine, so si v medsebojnem nasprotju do te mere, da zahtevajo od tožnika, da jih dopolni in podrobneje opredeli svoje prikrajšanje.
Nedvomno je potrebno pri presoji (ne)obstoja kavze, ki je pravno nedoločni pojem, razumeti poslovni oziroma gospodarski namen, zaradi katerega je sploh prišlo do sklenitve posameznega pravnega posla. Tako spadajo v pogodbeno razmerje tudi nujno spremljajoče okoliščine posla. Pomembno je ne samo k čemu se je nekdo zavezal (se pravi, kaj je predmet pogodbe), temveč tudi, zakaj je to storil, zakaj se je zavezal.
Pri tem se upoštevajo (samo) tisti vzroki, brez katerih stranki pogodbe sploh ne bi sklenili, oziroma ga vsaj ena od njiju ne bi sklenila, druga stranka pa je za to odločilno voljo druge stranke vedela.
Pritožba zmotno očita, da je sodišče prve stopnje kavzo pogodbene obveznost štelo zgolj kot bistvene značilnosti prodajne pogodbe, saj je nedvomno pravilno štelo, da kavze obveznosti ni mogoče zamejiti zgolj na značilnosti pravnega posla, ki je bil sklenjen, v obravnavanem primeru prodajne pogodbe, saj je upoštevalo, da je kavzo potrebno presojati tudi glede na interese (razloge), ki stranki vodijo k sklenitvi posla in pri tem pravilno presodilo, da pa so upoštevni interesi, ki jih pogodbeni stranki razkrijeta, torej, ki so predmet usklajevanja.
spor majhne vrednosti – mednarodni cestni prevoz blaga – Konvencija CMR – navadna škoda – izgubljeni dobiček
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga pri poškodbah blaga določa le pravico do povrnitve navadne škode, ne pa tudi do izgubljenega dobička.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063723
OZ člen 6, 6/2, 131, 135, 148, 299, 299/2. URS člen 26. ZZVZZ člen 69, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 238, 244. ZUP člen 127, 127/1, 256, 256/1.
Tožena stranka, ki ima javno pooblastilo za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, bi morala ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v skladu s predpisi, na podlagi katerih odloča. Tožena stranka je grobo in očitno kršila predpise (Pravila), ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in zaradi tega tožeči stranki povzročila škodo. Pri odločanju o pravicah mora biti organ, ki izdaja upravne odločbe še posebej previden in natančen, saj lahko sicer pride do velike škode.
izkazana vročitev poročila izvršitelja dolžniku - možnost preverbe posameznih postavk obračuna izvršitelja - odmera nadaljnjih izvršilnih stroškov
Ker v odredbi sodniške pomočnice in na potrdilu o vročitvi oziroma vročilnici ni izrecno zapisano tudi poročilo izvršitelja z dne 9. 10. 2013, je skoraj gotovo, da ga sodišče ni vročilo dolžnikoma. Zato nista mogla preveriti posameznih postavk obračuna izvršitelja, ki so navedene zgolj v poročilu z dne 9. 10. 2013 in katerega je presojalo sodišče prve stopnje.
sodna ureditev meje – javno dobro - katastrska meja - napačni podatki - dejanska uporaba
Na podlagi katastra ni mogoče ugotoviti poteka meje. Po ugotovitvah izvedenca podatki o katastrski meji namreč niso zanesljivi in dopuščajo odstopanje ± 2,5 m. To pomeni, da se meja teoretično nahaja nekje znotraj 5 m pasu, njen potek v praksi pa je skoraj nemogoče zanesljivo ugotoviti. Sodišče prve stopnje je zato mejo pravilno določilo po dejanskem uživanju.
vznemirjanje lastninske pravice – vznemirjanje solastninske pravice - odstranitev objekta - pomanjkljiva trditvena podlaga - kršitev upravnih predpisov
Zgolj kršitev obveznosti pridobitve soglasja iz upravnega postopka glede odmika postavitve objekta od meje sama po sebi ne predstavlja vznemirjanja lastninske pravice po 99. členu SPZ, če niso zatrjevani in izkazani vplivi takšne gradnje na sosednjo nepremičnino.
motenje posesti – ekonomski interes - protipravnost motenja – ugovor materialnopravne narave - absolutno bistvena kršitev
To, da je tožeča stranka pred postavitvijo ovir na teh dveh parkirnih mestih lahko parkirala, od motilnega dejanja dlje pa ne more, ji daje potreben pravni, in znotraj njega ekonomski, interes za vložitev motenjske pravde.
ZDR člen 75, 75/1-2, 78, 78/2. ZGD-1 člen 72, 72/4, 74.
prenehanje delovnega razmerja - smrt delodajalca
Tožene stranke (dediči) po smrti očeta z zapustnikovo dejavnostjo (dejavnostjo pokojnega s.p.) niso nadaljevale, zato je tožniku ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem smrti delodajalca.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 149, 150. ZVZD člen 5, 5/1, 5/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - steklena vaza - dokazna ocena - izvedenec za varstvo pri delu
Steklena štirioglata vaza višine 45 cm, širine 11 cm (spodaj) in 13 cm (zgoraj), teže 0,8 kg z debelino stekla od 0,7 do 1 cm na zgornjem in spodnjem delu ter nekoliko manjšo debelino na sredini ni nevarna stvar, njeno prenašanje pa ni nevarna dejavnost. Steklena vaza s takšnimi tehničnimi lastnostmi, je relativno krhka in je zato potrebna previdnost pri rokovanju z njo, vendar pa previdnost in skrbnost v načelu ne dosegata mere, ki bi kazala na nevarno stvar oz. dejavnost in posledično na objektivno odškodninsko odgovornost njenega imetnika. Ob običajni skrbnosti, upoštevaje karakteristike vaze, je praviloma mogoče preprečiti škodne dogodke, potencialna nevarnost, ki izvira iz dejstva, da gre za predmet iz (tanjšega) stekla pa je znana vsakemu običajnemu človeku in predstavlja del rizika, ki ga mora vsak prevzeti nase. Kolikor bi znašala debelina stekla v osrednjem delu vaze le 0,3 mm, bi to dejstvo lahko pomembno vplivalo na ugotovitev, ali je prenašanje sporne vaze v konkretnem primeru pomenilo nevarno dejavnost, tudi upoštevajo njeno višino oziroma težo.
Sodišče prve stopnje zaključilo, da krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek ni podana, ker je ugotovilo, da druga toženka navodil glede ravnanja s steklenimi vazami ni bila dolžna dati, da bi tožnik moral vedeti, kako se s tovrstnimi vazami ravna in da uporaba zaščitnih rokavic ni predpisana. Sodišče prve stopnje bi pravilen zaključek glede krivdne odškodninske odgovornosti druge toženke lahko napravilo šele po izvedbi dokaza s postavitvijo izvedenca za varstvo pri delu, ker samo ne razpolaga z ustreznim znanjem, potrebnim za ugotovitev, kakšne so dolžnosti delodajalca v zvezi z delom delavcev na konkretnem delovnem mestu. Zaključki, kot jih je napravilo sodišče prve stopnje glede krivdne odškodninske odgovornosti, niso mogoči (zgolj) na podlagi izpovedbe delodajalca, delavcev in upoštevaje splošna izkustvena pravila.
nadaljnji izvršilni stroški - procesna ovira pravnomočno razsojene stvari
Sodišče druge stopnje je z zadnjim sklepom II Ip 384/2013 z dne 25. 9. 2013 med drugim spremenilo I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tako, da se je izvršilni postopek nadaljeval tudi za nadaljnje (to je pomenilo še neodmerjene) izvršilne stroške s pripadki.