ZDR člen 75, 75/1-2, 78, 78/2. ZGD-1 člen 72, 72/4, 74.
prenehanje delovnega razmerja - smrt delodajalca
Tožene stranke (dediči) po smrti očeta z zapustnikovo dejavnostjo (dejavnostjo pokojnega s.p.) niso nadaljevale, zato je tožniku ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem smrti delodajalca.
ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člena 190, 198.
zamudna sodba - neupravičena obogatitev - vzročna zveza – sklepčnost – nasprotje v trditvah - prikrajšanje
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, v čem je bilo njegovo prikrajšanje, ker so toženci uporabljali njegovo stanovanje, posebej glede na nadaljnje navedbe tožnika, da je tožencem izročil ključe stanovanja, da bi toženci občasno prezračevali stanovanje, kar pomeni, da bi bilo stanovanje v času njegove odsotnosti prazno. Navedena okoliščina v ničemer ne izključuje zatrjevanega protipravnega ravnanja toženca, ki je brez soglasja tožnika uporabljal stanovanje, le materialnopravne trditve tožnika v tožbi, s katerimi utemeljuje tožbeni zahtevek na plačilo uporabnine, so si v medsebojnem nasprotju do te mere, da zahtevajo od tožnika, da jih dopolni in podrobneje opredeli svoje prikrajšanje.
izvršba na plačo – izvršba z rubežem letnega dodatka za rekreacijo – stalni denarni prejemek – izvršba na druge prejemke v zvezi s statusom upokojenca
Letni dodatek za rekreacijo je stalni denarni prejemek v smislu prvega odstavka 128. člena ZIZ. Drži, da ga ZPIZ izplača le enkrat letno in skladno z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) le nekaterim upokojencem, vendar navedeni okoliščini na to, da gre za stalni denarni prejemek, ne vplivata (upravičenec ga prejema zgolj enkrat letno in ne mesečno, kot npr. pokojnino, vendar stalno).
zavarovalni primer – kazenska ovadba – javna listina – dejstva, pomembna za odločitev - načelo proste presoje dokazov
Kazenska ovadba je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, a le v mejah pristojnosti organov za notranje zadeve – torej ne dokazuje že obstoja kaznivega dejanja oziroma njegovih elementov. Dokazuje pa sum obstoja kaznivega dejanja in obstoj gradiva, ki ga kazenska ovadba omenja. V obravnavanem primeru iz nje izhaja sum, da je neznani storilec povzročil kaznivo dejanje. Kazenska ovadba ne potrjuje resničnosti vseh dejstev, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno, vendar pa glede obstoja teh dejstev predstavlja dokaz, ki ga je treba v pravdnem postopku – tako kot vsak drug dokaz – ocenjevati v skladu z načelom proste dokazne presoje.
vznemirjanje lastninske pravice – vznemirjanje solastninske pravice - odstranitev objekta - pomanjkljiva trditvena podlaga - kršitev upravnih predpisov
Zgolj kršitev obveznosti pridobitve soglasja iz upravnega postopka glede odmika postavitve objekta od meje sama po sebi ne predstavlja vznemirjanja lastninske pravice po 99. členu SPZ, če niso zatrjevani in izkazani vplivi takšne gradnje na sosednjo nepremičnino.
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča po tem, ali je bil že pred sprejemom lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.
spor majhne vrednosti – mednarodni cestni prevoz blaga – Konvencija CMR – navadna škoda – izgubljeni dobiček
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga pri poškodbah blaga določa le pravico do povrnitve navadne škode, ne pa tudi do izgubljenega dobička.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076893
URS člen 26, 26/2. ZPPSL člen 146, 148, 156. OZ člen 459, 459-3, 467.
odškodninska odgovornost države – ravnanje stečajnega sodišča – odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – stvarna napaka – prodaja v stečaju – prisilna javna dražba
Prodaja dolžnika kot pravne osebe je posebna oblika prodaje celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Predmet prodaje je premoženje, ki je organizirano v pravnoorganizacijski obliki pravne osebe. Na podlagi Prodajne pogodb je tožeča stranka torej pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Po prodaji dolžnika namreč ta ohrani pravno osebnost, s tem pa ostane tudi lastnik premoženja, spremeni se le njegov ustanovitelj in izbriše označba „v stečaju“.
Sporni pravni status nepremičnin predstavlja stvarno napako prodane pravne osebe.
Pri vseh načinih prodaje v stečaju (javni dražbi, zbiranju ponudb in neposredni pogodbi) veljajo določbe splošnih predpisov o obligacijskih posledicah prodaje na prisilni javni dražbi. Tako je po izrecni določbi 467. člena OZ pri tovrstni prodaji odgovornost za napake izključena.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti v izvršbi - ustalitev pristojnosti
Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu (ter za vodenje in odločanje) tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
Do izbrisa s.p. in “nadaljevanja” izvršbe zoper fizično osebo je prišlo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato ta sprememba ni vplivala na krajevno pristojnost.
plačilo razlike plače - obveznost plačila - plačilo za delo - dnevnice
Med tožnikom in toženo stranko je bil sklenjen dogovor o višji urni postavki plačila za opravljeno delo za vtoževano obdobje. Zato je tožnik upravičen do plače, pri kateri se upošteva ustni dogovor o višji urni postavki.
ZFPPIPP člen 233, 233/6, 233/7. ZFPPIPP-F člen 48, 48/5.
nagrada upravitelja – povrnitev stroškov – konec stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – prehodne določbe ZFPPIPP-F
Prehodno določbo petega odstavka 48. člena ZFPPIPP- F je mogoče uporabiti le za stečajne postopke, ki so bili v času uveljavitve ZFPPIPP-F še v teku. Zakon namreč določa, da se zneski za nagrado in stroške iz proračuna sodišča nakažejo v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika. Glede na to, da je bil v tej zadevi stečajni postopek s sklepom z dne 28.10.2013 - torej pred uveljavitvijo ZFPPIPP-F - končan, navedenega v tem primeru ni mogoče storiti. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je upraviteljičin predlog za izplačilo nagrade zavrnilo.
Presojo, ali je oporoko napisala in podpisala zapustnica, je sodišče pravilno prepustilo izvedencu za preiskave pisav in dokumentov, saj gre za strokovno vprašanje.
Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo sklenejo stranke same (ne pred sodiščem) in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave (vključno z dogovorom o plačilu pravdnih stroškov) se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa 1. odstavek 158. člena ZPP.
razvrstitev v plačni razred - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški - načelo uspeha - potrebni stroški - vrednost spornega predmeta
Ker tožnik v sporu ni uspel, mora skladno s1. odst. 154. člena ZPP toženi stranki povrniti potrebne stroške postopka. Toženi stranki zaradi različne vrednosti spora niso nastali med postopkom nikakršni dodatni stroški, pri čemer je vtoževani denarni zahtevek le posledica odločitve glede razveljavitve sklepov tožene stranke o premestitvi tožnika.
Iz poročila z dne 12. 9. 2011 izhaja, da prvi rubež 19. 1. 2011 ob 12.30 uri ni bil izveden, ker dolžnik ni dovolil vstopa (listna št. 137 spisa). To ne pomeni, da se pri rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma da zarubljene stvari niso zadoščale za poplačilo upnikove terjatve, kar prvi odstavek 88. člena ZIZ opredeljuje kot neuspešen rubež. Šlo je za neopravljen, neizveden rubež in ta ne more biti dejanska podlaga za ustavitev izvršbe na premičnine.
ZSPJS člen 19, 19/1, 49.a. Pravilnik o napredovanjih delavcev, zaposlenih v zdravstvu člen 6.
plačilo razlike plače - prevedba - plačilo za dejansko opravljeno delo - napredovanja - upoštevanje napredovanj - premestitev - javni uslužbenec
Tožniku (javnemu uslužbencu, zaposlenemu v javnem zdravstvenem zavodu) se pri izplačevanju plačila po dejanskem delu ne morejo priznati tudi dosežena štiri napredovanja. Pravilnik o napredovanjih delavcev, zaposlenih v zdravstvu, namreč v 6. členu izrecno določa, da zaposleni, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, ne morejo napredovati. Tožnik nima izobrazbe za delovno mesto vzdrževalec-tehnik V, zato na tem delovnem mestu ne bi mogel napredovati niti v primeru, če bi imel za to delovno mesto sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
izločitvena pravica – priposestvovanje – dobra vera – družbena lastnina – deklaratoren vpis – zemljiškoknjižno dovolilo – pravica uporabe
Ker so se v sistemu družbene lastnine prenosi pravice uporabe večinoma odvijali izvenknjižno in njihov vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (torej ne zgolj vpisano) pravico uporabe na nepremičninah ali njihovih delih.
Vpis le-te v zemljiško knjigo je v takšnih primerih deklaratorne narave. Dajatveni zahtevek po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila zato ni potreben in posledično tudi ni dovoljen.
nadaljnji izvršilni stroški - procesna ovira pravnomočno razsojene stvari
Sodišče druge stopnje je z zadnjim sklepom II Ip 384/2013 z dne 25. 9. 2013 med drugim spremenilo I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tako, da se je izvršilni postopek nadaljeval tudi za nadaljnje (to je pomenilo še neodmerjene) izvršilne stroške s pripadki.
ZDSS-1 člen 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3. ZPP člen 108, 108/5, 272, 273.
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - tožba
V kolektivnem delovnem sporu je opredelitev nasprotnega udeleženca bistvena sestavina predloga. Ker predlog predlagatelja tudi po popravi vloge, ki jo je sodišče naložilo predlagatelju, ni vseboval navedbe nasprotnega udeleženca, ga je bilo potrebno na podlagi določila 5. odstavka 108. člena ZPP zavreči.