USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076893
URS člen 26, 26/2. ZPPSL člen 146, 148, 156. OZ člen 459, 459-3, 467.
odškodninska odgovornost države – ravnanje stečajnega sodišča – odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – stvarna napaka – prodaja v stečaju – prisilna javna dražba
Prodaja dolžnika kot pravne osebe je posebna oblika prodaje celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Predmet prodaje je premoženje, ki je organizirano v pravnoorganizacijski obliki pravne osebe. Na podlagi Prodajne pogodb je tožeča stranka torej pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Po prodaji dolžnika namreč ta ohrani pravno osebnost, s tem pa ostane tudi lastnik premoženja, spremeni se le njegov ustanovitelj in izbriše označba „v stečaju“.
Sporni pravni status nepremičnin predstavlja stvarno napako prodane pravne osebe.
Pri vseh načinih prodaje v stečaju (javni dražbi, zbiranju ponudb in neposredni pogodbi) veljajo določbe splošnih predpisov o obligacijskih posledicah prodaje na prisilni javni dražbi. Tako je po izrecni določbi 467. člena OZ pri tovrstni prodaji odgovornost za napake izključena.
oporoka – neveljavnost oporoke – napotitev na pravdo – pasivna legitimacija – oporočni in zakoniti dediči – nujni in enotni sosporniki
Spora o tem, ali je veljavna oporoka, ki se nanaša na zapuščinsko premoženje, ni mogoče rešiti različno za posameznega dediča in so zato v pravdi vsi (tako zakoniti kot oporočni dediči) enotni in tudi nujni sosporniki.
umik pritožbe zoper sodbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - neplačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - vročitev pooblaščencu - vročilnica - vročitev nepooblaščeni osebi
Pooblaščenec tožeče stranke je bil dolžan poskrbeti, da bi svojo stranko o obveznosti in zapadlosti plačila sodne takse obvestil na primeren način, kar je odvetnik sicer storil s poslano navadno pošiljko, vendar pa ni preveril, ali jo je njegova stranka tudi prejela.
Tožeča stranka ni predložila ali predlagala dokaza, kot na primer poštne izdajnice, iz katere bi izhajalo, da ji pošiljka z enako označbo nikoli ni bila vročena ali seznam podpisa oseb pooblaščenih za prevzem pisanj pri pooblaščencu. Na tožeči stranki je bilo torej dokazno breme, da izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, čemur pa po mnenju pritožbenega sodišča le-ta ni zadostila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078412
Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga člen 8, 8/1, 8/2, 8/3, 9. ZArbit člen 10, 10/2.
spor z mednarodnim elementom - sodna pristojnost - arbitražna klavzula - vključitev splošnih poslovnih pogojev v pogodbo - uporaba splošnih pogojev poslovanja - razlaga izjav in ravnanja strank - dunajska konvencija
Ali so splošni pogoji del pogodbe, je odvisno od razlage izjav in ravnanja obeh strank. Upoštevaje CISG, v skladu s katerim se pri razlagi izjav in ravnanj strank upoštevajo pogajanja, praksa med strankama, običaji in poznejše ravnanje strank, in navedene okoliščine, bi vsaka razumna oseba enakih lastnosti kot tožeča stranka, v enakih okoliščinah, izjavo tožene stranke v 8. točki ponudbe „S. standardni pogoji“ ne mogla razumeti drugače kot tako, da bodo del pogodbe tudi splošni pogoji tožene stranke.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 149, 150. ZVZD člen 5, 5/1, 5/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - steklena vaza - dokazna ocena - izvedenec za varstvo pri delu
Steklena štirioglata vaza višine 45 cm, širine 11 cm (spodaj) in 13 cm (zgoraj), teže 0,8 kg z debelino stekla od 0,7 do 1 cm na zgornjem in spodnjem delu ter nekoliko manjšo debelino na sredini ni nevarna stvar, njeno prenašanje pa ni nevarna dejavnost. Steklena vaza s takšnimi tehničnimi lastnostmi, je relativno krhka in je zato potrebna previdnost pri rokovanju z njo, vendar pa previdnost in skrbnost v načelu ne dosegata mere, ki bi kazala na nevarno stvar oz. dejavnost in posledično na objektivno odškodninsko odgovornost njenega imetnika. Ob običajni skrbnosti, upoštevaje karakteristike vaze, je praviloma mogoče preprečiti škodne dogodke, potencialna nevarnost, ki izvira iz dejstva, da gre za predmet iz (tanjšega) stekla pa je znana vsakemu običajnemu človeku in predstavlja del rizika, ki ga mora vsak prevzeti nase. Kolikor bi znašala debelina stekla v osrednjem delu vaze le 0,3 mm, bi to dejstvo lahko pomembno vplivalo na ugotovitev, ali je prenašanje sporne vaze v konkretnem primeru pomenilo nevarno dejavnost, tudi upoštevajo njeno višino oziroma težo.
Sodišče prve stopnje zaključilo, da krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek ni podana, ker je ugotovilo, da druga toženka navodil glede ravnanja s steklenimi vazami ni bila dolžna dati, da bi tožnik moral vedeti, kako se s tovrstnimi vazami ravna in da uporaba zaščitnih rokavic ni predpisana. Sodišče prve stopnje bi pravilen zaključek glede krivdne odškodninske odgovornosti druge toženke lahko napravilo šele po izvedbi dokaza s postavitvijo izvedenca za varstvo pri delu, ker samo ne razpolaga z ustreznim znanjem, potrebnim za ugotovitev, kakšne so dolžnosti delodajalca v zvezi z delom delavcev na konkretnem delovnem mestu. Zaključki, kot jih je napravilo sodišče prve stopnje glede krivdne odškodninske odgovornosti, niso mogoči (zgolj) na podlagi izpovedbe delodajalca, delavcev in upoštevaje splošna izkustvena pravila.
spor majhne vrednosti - rok za vložitev pritožbe - fikcija vročitve - prepozna pritožba - iztek roka - datum, ko je bila pritožba napisana
Ni pomemben datum, ko je bila pritožba napisana, pač pa dan oddaje na pošto, če je bilo pisanje oddano priporočeno oz. dan, ko je sodišče prejelo pritožbo, če je bila poslana kot navadna pošiljka.
sodna ureditev meje – javno dobro - katastrska meja - napačni podatki - dejanska uporaba
Na podlagi katastra ni mogoče ugotoviti poteka meje. Po ugotovitvah izvedenca podatki o katastrski meji namreč niso zanesljivi in dopuščajo odstopanje ± 2,5 m. To pomeni, da se meja teoretično nahaja nekje znotraj 5 m pasu, njen potek v praksi pa je skoraj nemogoče zanesljivo ugotoviti. Sodišče prve stopnje je zato mejo pravilno določilo po dejanskem uživanju.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - gradnja na tujem zemljišču - povezanost zemljišča in objekta - povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj - preuranjen zahtevek - sprememba identitete objekta - prehod koristi - souporaba
Vedenje in sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji po ustaljeni sodni praksi izključuje uporabo določb ZTLR o originalni pridobitvi lastninske pravice.
predhodna odredba – predlog za podaljšanje trajanja sklepa o predhodni odredbi
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo zgolj o podaljšanju sklepa o predhodni odredbi in ni ponovno odločalo o odreditvi sredstev zavarovanja s predhodno odredbo, ker za to ni bilo nobene potrebe.
motenje posesti – ekonomski interes - protipravnost motenja – ugovor materialnopravne narave - absolutno bistvena kršitev
To, da je tožeča stranka pred postavitvijo ovir na teh dveh parkirnih mestih lahko parkirala, od motilnega dejanja dlje pa ne more, ji daje potreben pravni, in znotraj njega ekonomski, interes za vložitev motenjske pravde.
spor majhne vrednosti – mednarodni cestni prevoz blaga – Konvencija CMR – navadna škoda – izgubljeni dobiček
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga pri poškodbah blaga določa le pravico do povrnitve navadne škode, ne pa tudi do izgubljenega dobička.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - direktor - poslovodna oseba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato je upravičen do plačila plače. Če tožnik dejansko ni delal, bi tožena stranka morala sprožiti ustrezne postopke zoper tožnika. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek glede izplačila neto plač utemeljen.
vznemirjanje lastninske pravice – vznemirjanje solastninske pravice - odstranitev objekta - pomanjkljiva trditvena podlaga - kršitev upravnih predpisov
Zgolj kršitev obveznosti pridobitve soglasja iz upravnega postopka glede odmika postavitve objekta od meje sama po sebi ne predstavlja vznemirjanja lastninske pravice po 99. členu SPZ, če niso zatrjevani in izkazani vplivi takšne gradnje na sosednjo nepremičnino.
ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člena 190, 198.
zamudna sodba - neupravičena obogatitev - vzročna zveza – sklepčnost – nasprotje v trditvah - prikrajšanje
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, v čem je bilo njegovo prikrajšanje, ker so toženci uporabljali njegovo stanovanje, posebej glede na nadaljnje navedbe tožnika, da je tožencem izročil ključe stanovanja, da bi toženci občasno prezračevali stanovanje, kar pomeni, da bi bilo stanovanje v času njegove odsotnosti prazno. Navedena okoliščina v ničemer ne izključuje zatrjevanega protipravnega ravnanja toženca, ki je brez soglasja tožnika uporabljal stanovanje, le materialnopravne trditve tožnika v tožbi, s katerimi utemeljuje tožbeni zahtevek na plačilo uporabnine, so si v medsebojnem nasprotju do te mere, da zahtevajo od tožnika, da jih dopolni in podrobneje opredeli svoje prikrajšanje.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti v izvršbi - ustalitev pristojnosti
Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu (ter za vodenje in odločanje) tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
Do izbrisa s.p. in “nadaljevanja” izvršbe zoper fizično osebo je prišlo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato ta sprememba ni vplivala na krajevno pristojnost.
formalni sosporniki - določitev vrednosti spora - nepopolna tožba
Zahtevki, ki imajo istovrstno dejansko podlago – porabljeno vodo na enem merilnem mestu – se lahko obravnavajo skupaj. Kljub skupnemu obravnavanju ohranjajo svojo samostojnost in se vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
nadaljnji izvršilni stroški - procesna ovira pravnomočno razsojene stvari
Sodišče druge stopnje je z zadnjim sklepom II Ip 384/2013 z dne 25. 9. 2013 med drugim spremenilo I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tako, da se je izvršilni postopek nadaljeval tudi za nadaljnje (to je pomenilo še neodmerjene) izvršilne stroške s pripadki.
izločitvena pravica – priposestvovanje – dobra vera – družbena lastnina – deklaratoren vpis – zemljiškoknjižno dovolilo – pravica uporabe
Ker so se v sistemu družbene lastnine prenosi pravice uporabe večinoma odvijali izvenknjižno in njihov vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (torej ne zgolj vpisano) pravico uporabe na nepremičninah ali njihovih delih.
Vpis le-te v zemljiško knjigo je v takšnih primerih deklaratorne narave. Dajatveni zahtevek po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila zato ni potreben in posledično tudi ni dovoljen.
plačilo razlike plače - obveznost plačila - plačilo za delo - dnevnice
Med tožnikom in toženo stranko je bil sklenjen dogovor o višji urni postavki plačila za opravljeno delo za vtoževano obdobje. Zato je tožnik upravičen do plače, pri kateri se upošteva ustni dogovor o višji urni postavki.
ZFPPIPP člen 233, 233/6, 233/7. ZFPPIPP-F člen 48, 48/5.
nagrada upravitelja – povrnitev stroškov – konec stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – prehodne določbe ZFPPIPP-F
Prehodno določbo petega odstavka 48. člena ZFPPIPP- F je mogoče uporabiti le za stečajne postopke, ki so bili v času uveljavitve ZFPPIPP-F še v teku. Zakon namreč določa, da se zneski za nagrado in stroške iz proračuna sodišča nakažejo v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika. Glede na to, da je bil v tej zadevi stečajni postopek s sklepom z dne 28.10.2013 - torej pred uveljavitvijo ZFPPIPP-F - končan, navedenega v tem primeru ni mogoče storiti. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je upraviteljičin predlog za izplačilo nagrade zavrnilo.