ZFPPIPP člen 233, 233/6, 233/7. ZFPPIPP-F člen 48, 48/5.
nagrada upravitelja – povrnitev stroškov – konec stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – prehodne določbe ZFPPIPP-F
Prehodno določbo petega odstavka 48. člena ZFPPIPP- F je mogoče uporabiti le za stečajne postopke, ki so bili v času uveljavitve ZFPPIPP-F še v teku. Zakon namreč določa, da se zneski za nagrado in stroške iz proračuna sodišča nakažejo v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika. Glede na to, da je bil v tej zadevi stečajni postopek s sklepom z dne 28.10.2013 - torej pred uveljavitvijo ZFPPIPP-F - končan, navedenega v tem primeru ni mogoče storiti. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je upraviteljičin predlog za izplačilo nagrade zavrnilo.
spor majhne vrednosti – mednarodni cestni prevoz blaga – Konvencija CMR – navadna škoda – izgubljeni dobiček
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga pri poškodbah blaga določa le pravico do povrnitve navadne škode, ne pa tudi do izgubljenega dobička.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 149, 150. ZVZD člen 5, 5/1, 5/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - steklena vaza - dokazna ocena - izvedenec za varstvo pri delu
Steklena štirioglata vaza višine 45 cm, širine 11 cm (spodaj) in 13 cm (zgoraj), teže 0,8 kg z debelino stekla od 0,7 do 1 cm na zgornjem in spodnjem delu ter nekoliko manjšo debelino na sredini ni nevarna stvar, njeno prenašanje pa ni nevarna dejavnost. Steklena vaza s takšnimi tehničnimi lastnostmi, je relativno krhka in je zato potrebna previdnost pri rokovanju z njo, vendar pa previdnost in skrbnost v načelu ne dosegata mere, ki bi kazala na nevarno stvar oz. dejavnost in posledično na objektivno odškodninsko odgovornost njenega imetnika. Ob običajni skrbnosti, upoštevaje karakteristike vaze, je praviloma mogoče preprečiti škodne dogodke, potencialna nevarnost, ki izvira iz dejstva, da gre za predmet iz (tanjšega) stekla pa je znana vsakemu običajnemu človeku in predstavlja del rizika, ki ga mora vsak prevzeti nase. Kolikor bi znašala debelina stekla v osrednjem delu vaze le 0,3 mm, bi to dejstvo lahko pomembno vplivalo na ugotovitev, ali je prenašanje sporne vaze v konkretnem primeru pomenilo nevarno dejavnost, tudi upoštevajo njeno višino oziroma težo.
Sodišče prve stopnje zaključilo, da krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek ni podana, ker je ugotovilo, da druga toženka navodil glede ravnanja s steklenimi vazami ni bila dolžna dati, da bi tožnik moral vedeti, kako se s tovrstnimi vazami ravna in da uporaba zaščitnih rokavic ni predpisana. Sodišče prve stopnje bi pravilen zaključek glede krivdne odškodninske odgovornosti druge toženke lahko napravilo šele po izvedbi dokaza s postavitvijo izvedenca za varstvo pri delu, ker samo ne razpolaga z ustreznim znanjem, potrebnim za ugotovitev, kakšne so dolžnosti delodajalca v zvezi z delom delavcev na konkretnem delovnem mestu. Zaključki, kot jih je napravilo sodišče prve stopnje glede krivdne odškodninske odgovornosti, niso mogoči (zgolj) na podlagi izpovedbe delodajalca, delavcev in upoštevaje splošna izkustvena pravila.
sodno imenovanje članov nadzornega sveta - nesklepčen nadzorni sveti - pravni interes za pritožbo
Nasprotni udeleženec uveljavlja na podlagi istega dejanskega stanja (nesklepčnosti nadzornega sveta) sodno varstvo z intervencijo sodišča pri imenovanju članov nadzornega sveta, kot ga je na predlog predlagatelja v tem postopku z izpodbijanim sklepom sodišče že zagotovilo, saj je z njim odpravljeno stanje nesklepčnosti in s tem neoperativnosti nadzornega sveta pritožnika, zaradi česar nima pravnega interesa za pritožbo.
predhodna odredba – trditveno in dokazno breme dolžnika - neizvršljiva odločba domačega sodišča – plačilni nalog - objektivna nevarnost – premoženjsko stanje dolžnika – zahteva za oceno ustavnosti
Izvršilni sklep, ki v dajatvenem delu predstavlja plačilni nalog in ki ni bil razveljavljen, predstavlja odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ.
spor majhne vrednosti - rok za vložitev pritožbe - fikcija vročitve - prepozna pritožba - iztek roka - datum, ko je bila pritožba napisana
Ni pomemben datum, ko je bila pritožba napisana, pač pa dan oddaje na pošto, če je bilo pisanje oddano priporočeno oz. dan, ko je sodišče prejelo pritožbo, če je bila poslana kot navadna pošiljka.
Nedvomno je potrebno pri presoji (ne)obstoja kavze, ki je pravno nedoločni pojem, razumeti poslovni oziroma gospodarski namen, zaradi katerega je sploh prišlo do sklenitve posameznega pravnega posla. Tako spadajo v pogodbeno razmerje tudi nujno spremljajoče okoliščine posla. Pomembno je ne samo k čemu se je nekdo zavezal (se pravi, kaj je predmet pogodbe), temveč tudi, zakaj je to storil, zakaj se je zavezal.
Pri tem se upoštevajo (samo) tisti vzroki, brez katerih stranki pogodbe sploh ne bi sklenili, oziroma ga vsaj ena od njiju ne bi sklenila, druga stranka pa je za to odločilno voljo druge stranke vedela.
Pritožba zmotno očita, da je sodišče prve stopnje kavzo pogodbene obveznost štelo zgolj kot bistvene značilnosti prodajne pogodbe, saj je nedvomno pravilno štelo, da kavze obveznosti ni mogoče zamejiti zgolj na značilnosti pravnega posla, ki je bil sklenjen, v obravnavanem primeru prodajne pogodbe, saj je upoštevalo, da je kavzo potrebno presojati tudi glede na interese (razloge), ki stranki vodijo k sklenitvi posla in pri tem pravilno presodilo, da pa so upoštevni interesi, ki jih pogodbeni stranki razkrijeta, torej, ki so predmet usklajevanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078412
Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga člen 8, 8/1, 8/2, 8/3, 9. ZArbit člen 10, 10/2.
spor z mednarodnim elementom - sodna pristojnost - arbitražna klavzula - vključitev splošnih poslovnih pogojev v pogodbo - uporaba splošnih pogojev poslovanja - razlaga izjav in ravnanja strank - dunajska konvencija
Ali so splošni pogoji del pogodbe, je odvisno od razlage izjav in ravnanja obeh strank. Upoštevaje CISG, v skladu s katerim se pri razlagi izjav in ravnanj strank upoštevajo pogajanja, praksa med strankama, običaji in poznejše ravnanje strank, in navedene okoliščine, bi vsaka razumna oseba enakih lastnosti kot tožeča stranka, v enakih okoliščinah, izjavo tožene stranke v 8. točki ponudbe „S. standardni pogoji“ ne mogla razumeti drugače kot tako, da bodo del pogodbe tudi splošni pogoji tožene stranke.
osebni stečaj - odpust obveznosti - namen postopka osebnega stečaja
Odpust obveznosti je tudi praviloma namen, ki ga zasledujejo dolžniki v postopku osebnega stečaja. Vendar pa je namen postopka osebnega stečaja v tem, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih terjatev hkrati in v enakih deležih, in ne (zgolj) v odpustu obveznosti.
Tožena stranka je razpolagala z delom svojega premoženja in sicer s tremi nepremičninami, kar ne zadostuje za sklepanje, da bo zaradi tega uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena, ker ustanovitev nove družbe in prenos dela premoženja še ne pomeni takšnega ravnanja tožene stranke, ki bi kazalo na to, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena in pomeni le način poslovanja gospodarskega subjekta, ne pa npr. skrivanja, odtujevanja, torej razpolaganja, ki bi lahko pomenilo neposredno nevarnost, da pravnomočne sodbe, če bo izdana v korist tožnice, ne bo mogoče izvršiti. Na dan izdaje izpodbijanega sklepa tožena stranka tudi ni bila v postopku stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije, prav tako ni imela blokiranega transakcijskega računa. Tožnica tako ni izkazala obstoja nevarnosti, da bi bila zaradi ravnanja tožene stranke uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena, zato njen predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja) ni utemeljen.
Primer, če se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo, ki je bila kasneje pravnomočno spremenjena oziroma razveljavljena, predstavlja obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP, ne pa tudi pritožbenega razloga iz 338. člena ZPP.
Pri določitvi višine primerne uporabnine gre le za oceno, ki je po definiciji lahko le približek, saj kot kriterij za njeno določitev služi hipotetična najemnina, to je najemnina, ki bi jo bilo mogoče v določenem obdobju doseči na določeni nepremičnini. Približek bi bil največji ali celo 100% le v primeru, če bi se sporna nepremičnina v spornem obdobju dejansko oddajala v najem. V vseh ostalih primerih pa podatka o tem, za kolikšno najemnino bi bilo mogoče sporne prostore oddati oziroma najeti, ni mogoče pridobiti s 100% gotovostjo.
ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 97.č, 97.d, 97.e. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/2, 32/4. KPJS člen 41, 43, 44, 45, 46, 52, 52/1.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža - izmensko delo - dežurstva - dodatek za delo v deljenem času - dodatek za nadurno delo - dodatek za pripravljenost na delovnem mestu - dodatek za čas stalne pripravljenosti - posebni delovni pogoji - pripravljenost za delo - vojska - kolektivni delovni spor
Pripravljenost na delo na določenem kraju ali na delovnem mestu predstavlja poseben delovni pogoj po 96. členu ZObr, ki se ne šteje v redni delovni čas. Zato delavcem v skladu s 32. členom ZSPJS in 46. členom KPJS za čas stalne pripravljenosti pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače in ne dodatek za nadurno delo.
Tožencu in ostalim rednim plačnikom je bilo poleg rednih obveznosti s spornim sklepom naloženo tudi plačilo dela zapadlih obveznosti skupnosti etažnih lastnikov, ki so nastale zaradi plačilne nediscipline ostalih etažnih lastnikov, torej dejansko tujega dolga, in to niti ne po zakonsko določenih merilih za delitev obratovalnih stroškov upoštevaje število posameznih delov, površino posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela (prvi odstavek 30. člena SZ-1), temveč glede na toženčev (so)lastniški delež (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 8). Pravilno je prvostopno stališče, da naložitev takih dodatnih finančnih obveznosti (nekaterim) etažnim lastnikom brez podlage v zakonu ne more predstavljati posla rednega upravljanja.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – položaj stranke - legitimacija za pritožbo
V tem postopku ima položaj stranke vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka. Zato je vsak od teh upnikov procesno legitimiran za pritožbo.
osebni stečaj – položaj stranke v postopku - priznanje terjatve - ugovor proti odpustu obveznosti - pravica do pritožbe
Upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, pridobi položaj stranke postopka osebnega stečaja šele, ko je njegova terjatev priznana.
Pritožnik, ki v času vložitve ugovora proti odpustu obveznosti še ni imel položaja stranke postopka in s tem tudi ne položaja upnika, sploh ni bil upravičen vložiti takega ugovora, sodišče prve stopnje pa ga ne bi smelo upoštevati in ga sploh ne bi smelo obravnavati.
Dopolnitev revizije je vložil tožnik osebno in ne po pooblaščencu, kar je v nasprotju z določbo 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kar dopolnitev revizije je) opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu. Prav tako je o reviziji Vrhovno sodišče RS že odločilo, tako da je dopolnitev revizije prepozna in s tem nedovoljena. Zato je bilo potrebno tožnikovo dopolnitev revizije zavreči (1. odstavek 374. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da gre tudi v primeru podrednega tožbenega zahtevka za izpodbojni zahtevek. Iz trditev drugo tožnice namreč izhaja, da ta zahteva, da sodišče ugotovi, da zaradi kršitve 263. člena ZFPPIPP ni prišlo do pobota, zato mora toženec drugo tožnici še vedno plačati dolg, ki naj bi bil pobotan. Poleg tega drugo tožnica ugotovitev, da ni prišlo do pobota, pravilno uveljavlja z dajatvenim zahtevkom, pri čemer prav tako postavi vmesni ugotovitveni zahtevek v skladu s 3. odstavkom 181. člena ZPP, ki pa v konkretnem primeru niti ni nujen.