umik pritožbe zoper sodbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - neplačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - vročitev pooblaščencu - vročilnica - vročitev nepooblaščeni osebi
Pooblaščenec tožeče stranke je bil dolžan poskrbeti, da bi svojo stranko o obveznosti in zapadlosti plačila sodne takse obvestil na primeren način, kar je odvetnik sicer storil s poslano navadno pošiljko, vendar pa ni preveril, ali jo je njegova stranka tudi prejela.
Tožeča stranka ni predložila ali predlagala dokaza, kot na primer poštne izdajnice, iz katere bi izhajalo, da ji pošiljka z enako označbo nikoli ni bila vročena ali seznam podpisa oseb pooblaščenih za prevzem pisanj pri pooblaščencu. Na tožeči stranki je bilo torej dokazno breme, da izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, čemur pa po mnenju pritožbenega sodišča le-ta ni zadostila.
OKOLJSKO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063724
ZUP člen 2, 13, 13/3, 207, 210. ZUS-1 člen 28, 28/3, 69. ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 274. ZIZ člen 15, 266, 266/2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 18, 18/4, 19, 19/2, 19/5, 19/6, 26, 26/2.
javna služba – ravnanje z odpadki – delež prevzemanja odpadne embalaže – upravna zadeva – upravna odločba – sodna nepristojnost – način izvajanja – pogodba
Upravno zadevo pomeni določitev, ali je tožena stranka tista, ki je od izvajalca javne službe dolžna prevzemati odpadno embalažo, in določitev deležev, v katerih mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo to prevzemati od izvajalcev javne službe. Gre namreč za odločanje o obveznosti oz. pravici na področju upravnega prava, v konkretnem primeru v skladu z Uredbo. V takem primeru pa je treba pri odločanju uporabiti določbe ZUP, med drugim izdati odločbo, ki ima predpisane sestavne dele. Iz navedenega izhaja, da je v obravnavanem primeru podlaga za izdajo zahtevane odločbe ZUP, v kar Uredba kot podzakonski predpis ali sklenitev pogodbe ne moreta posegati.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076893
URS člen 26, 26/2. ZPPSL člen 146, 148, 156. OZ člen 459, 459-3, 467.
odškodninska odgovornost države – ravnanje stečajnega sodišča – odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – stvarna napaka – prodaja v stečaju – prisilna javna dražba
Prodaja dolžnika kot pravne osebe je posebna oblika prodaje celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Predmet prodaje je premoženje, ki je organizirano v pravnoorganizacijski obliki pravne osebe. Na podlagi Prodajne pogodb je tožeča stranka torej pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Po prodaji dolžnika namreč ta ohrani pravno osebnost, s tem pa ostane tudi lastnik premoženja, spremeni se le njegov ustanovitelj in izbriše označba „v stečaju“.
Sporni pravni status nepremičnin predstavlja stvarno napako prodane pravne osebe.
Pri vseh načinih prodaje v stečaju (javni dražbi, zbiranju ponudb in neposredni pogodbi) veljajo določbe splošnih predpisov o obligacijskih posledicah prodaje na prisilni javni dražbi. Tako je po izrecni določbi 467. člena OZ pri tovrstni prodaji odgovornost za napake izključena.
ZDR člen 75, 75/1-2, 78, 78/2. ZGD-1 člen 72, 72/4, 74.
prenehanje delovnega razmerja - smrt delodajalca
Tožene stranke (dediči) po smrti očeta z zapustnikovo dejavnostjo (dejavnostjo pokojnega s.p.) niso nadaljevale, zato je tožniku ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem smrti delodajalca.
spor majhne vrednosti – mednarodni cestni prevoz blaga – Konvencija CMR – navadna škoda – izgubljeni dobiček
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga pri poškodbah blaga določa le pravico do povrnitve navadne škode, ne pa tudi do izgubljenega dobička.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti v izvršbi - ustalitev pristojnosti
Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu (ter za vodenje in odločanje) tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
Do izbrisa s.p. in “nadaljevanja” izvršbe zoper fizično osebo je prišlo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato ta sprememba ni vplivala na krajevno pristojnost.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - popolnost predloga
Za popoln predlog za oprostitev plačila sodne takse se šteje, da mora biti izjava vložena na predpisanem obrazcu oziroma bi morala tožena stranka navesti potrebne podatke.
spor majhne vrednosti - rok za vložitev pritožbe - fikcija vročitve - prepozna pritožba - iztek roka - datum, ko je bila pritožba napisana
Ni pomemben datum, ko je bila pritožba napisana, pač pa dan oddaje na pošto, če je bilo pisanje oddano priporočeno oz. dan, ko je sodišče prejelo pritožbo, če je bila poslana kot navadna pošiljka.
stroški pravdnega postopka – odvetniški stroški – nagrada za redni postopek – nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine – potrebna pravdna dejanja – umik tožbe
Nagrada za redni postopek po tar. št. 3100 ZOdvT se uporabi takrat, ko pravdni postopek na prvi stopnji poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je pri tem odločilno, ali je odvetnik v nadaljevanem pravdnem postopku opravil kakšna dodatna potrebna pravdna dejanja.
odlog izvršbe na predlog tretjega - pravica na predlaganem predmetu izvršbe - lastništvo premičnin - trditveno in dokazno breme - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - milejši kriterij odločanja
Zgolj dejstvo, da gre za premičnine, ki se nahajajo v nepremičnini, ki je last tretjega, ne izkazuje njegove lastninske pravice na navedenih premičninah, saj ne obstaja nobena pravna podlaga za tako domnevo, niti to iz vsebine navedenih listin ne izhaja.
Nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, ni mogoče enačiti s tisto, ki jo utrpi dolžnik, torej so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj, ter predlaga za svoje trditve tudi dokaze.
ZGD-1 člen 498, 498/1, 499, 499/1. OZ člen 94. dokument : VSK0005879.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - posojilo - vrnitev posojila - pridobitev članske pravice v gospodarski družbi - pobotni ugovor - procesni pobot
Za takšna obveznostna razmerja, kot jih vzpostavi pridobitev članske pravice v gospodarski družbi, ni mogoče zagovarjati stališča, da so predstavljala le „trenutno obveznost“, zaradi katere naj bi po razdrtju pogodbe učinkovalo prenehanje pogodbe za nazaj (ex tunc).
Gre za objektivno merilo o stanju družbe, ki ga pravna teorija poimenuje kot kriza družbe, in pri katerem ni v primeru, ko je nad družbo začet insolvenčni postopek, pravno pomembno, ali so družbeniki ob dajanju posojila vedeli, ali bi morali vedeti, da je družba v takšnem kriznem stanju, da bi ji morali zagotoviti lastni kapital.
Tožencu in ostalim rednim plačnikom je bilo poleg rednih obveznosti s spornim sklepom naloženo tudi plačilo dela zapadlih obveznosti skupnosti etažnih lastnikov, ki so nastale zaradi plačilne nediscipline ostalih etažnih lastnikov, torej dejansko tujega dolga, in to niti ne po zakonsko določenih merilih za delitev obratovalnih stroškov upoštevaje število posameznih delov, površino posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela (prvi odstavek 30. člena SZ-1), temveč glede na toženčev (so)lastniški delež (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 8). Pravilno je prvostopno stališče, da naložitev takih dodatnih finančnih obveznosti (nekaterim) etažnim lastnikom brez podlage v zakonu ne more predstavljati posla rednega upravljanja.
Primer, če se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo, ki je bila kasneje pravnomočno spremenjena oziroma razveljavljena, predstavlja obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP, ne pa tudi pritožbenega razloga iz 338. člena ZPP.
Pri določitvi višine primerne uporabnine gre le za oceno, ki je po definiciji lahko le približek, saj kot kriterij za njeno določitev služi hipotetična najemnina, to je najemnina, ki bi jo bilo mogoče v določenem obdobju doseči na določeni nepremičnini. Približek bi bil največji ali celo 100% le v primeru, če bi se sporna nepremičnina v spornem obdobju dejansko oddajala v najem. V vseh ostalih primerih pa podatka o tem, za kolikšno najemnino bi bilo mogoče sporne prostore oddati oziroma najeti, ni mogoče pridobiti s 100% gotovostjo.
osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje - določitev preizkusnega obdobja - višina dolgov
Dolžina preizkusnega obdobja ni odvisna le od višine dolgov, zato dolžničina primerjava s preizkusnimi obdobji drugih dolžnikov zgolj po tem kriteriju ni primerna.
neobrazložena vloga - strošek neobrazložene vloge - ugovor kot nesuspenzivno pravno sredstvo - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - predlog za odpravo nepravilnosti - sklep o zahtevi za odpravo nepravilnosti - neutemeljenost stroškov
Če zakon izrecno določa, da upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, velja to tudi za situacijo, ko je sodišče dovolilo zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle obroke preživnine.
odmera odškodnine – telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - načelo individualizacije - načelo subjektivne pogojenosti odškodnine za strah
Izvedenec je zato pri oceni zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnice upošteval tri nivoje, in sicer bolezenske spremembe vratne hrbtenice, stanje po (predhodni) poškodbi levega podlahtičnega živca v področju komolca ter bolezenske spremembe na tetivah v predelu zapestja. Sodišče prve stopnje je tožnici iz naslova v posledici obravnavane poškodbe utrpelih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti s prisojo 2.800,00 EUR prisodilo pravično denarno odškodnino.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070450
ZPP člen 285. ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe – otvoritvena bilanca – sodba presenečenja – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje svojega materialnopravnega gledišča ni razkrilo in tožnik do sodbe (gre za sodbo presenečenja) ni vedel, da sodba kot odločilno dejstvo šteje, ali so bile sporne nepremičnine vključene v otvoritveno bilanco. Sodišče bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva, če je to dejstvo štelo za odločilno, tožečo stranko s tem seznaniti in jih omogočiti, da ponudi ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze (tožnik pritožbi prilaga otvoritveno bilanco, iz katere je razvidno, da so bile sporne nepremičnine vanjo vključene).
OZ člen 346, 347. SPZ člen 119, 120. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka člen 8.
vplačila v rezervni sklad – občasne terjatve – zastaranje – triletni zastaralni rok
Terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad je občasna terjatev, ki zastara v treh letih od zapadlosti posameznega mesečnega prispevka.
ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 97.č, 97.d, 97.e. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/2, 32/4. KPJS člen 41, 43, 44, 45, 46, 52, 52/1.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža - izmensko delo - dežurstva - dodatek za delo v deljenem času - dodatek za nadurno delo - dodatek za pripravljenost na delovnem mestu - dodatek za čas stalne pripravljenosti - posebni delovni pogoji - pripravljenost za delo - vojska - kolektivni delovni spor
Pripravljenost na delo na določenem kraju ali na delovnem mestu predstavlja poseben delovni pogoj po 96. členu ZObr, ki se ne šteje v redni delovni čas. Zato delavcem v skladu s 32. členom ZSPJS in 46. členom KPJS za čas stalne pripravljenosti pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače in ne dodatek za nadurno delo.