neupravičena obogatitev – sprememba sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – dobra vera pridobitelja
Zamudne obresti od neupravičeno prejetega zneska ne morejo začeti teči, preden je pravna podlaga za vračilo prejetega odpadla in je bil prejemnik s tem seznanjen.
Primer, če se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo, ki je bila kasneje pravnomočno spremenjena oziroma razveljavljena, predstavlja obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP, ne pa tudi pritožbenega razloga iz 338. člena ZPP.
Pri določitvi višine primerne uporabnine gre le za oceno, ki je po definiciji lahko le približek, saj kot kriterij za njeno določitev služi hipotetična najemnina, to je najemnina, ki bi jo bilo mogoče v določenem obdobju doseči na določeni nepremičnini. Približek bi bil največji ali celo 100% le v primeru, če bi se sporna nepremičnina v spornem obdobju dejansko oddajala v najem. V vseh ostalih primerih pa podatka o tem, za kolikšno najemnino bi bilo mogoče sporne prostore oddati oziroma najeti, ni mogoče pridobiti s 100% gotovostjo.
osebni stečaj - ugovorni razlog - pogoj za odpust obveznosti - neplačilo prispevka - plačilo socialnih prispevkov - davek - nepravilni podatki
Zgolj zato, ker je socialne prispevke odmeril in uveljavljal davčni organ, to še ne pomeni, da se te terjatve obravnava kot davek. Med davki in prispevki so razlike.
osebni stečaj - odpust obveznosti - namen postopka osebnega stečaja
Odpust obveznosti je tudi praviloma namen, ki ga zasledujejo dolžniki v postopku osebnega stečaja. Vendar pa je namen postopka osebnega stečaja v tem, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih terjatev hkrati in v enakih deležih, in ne (zgolj) v odpustu obveznosti.
Subjektivnega elementa izpodbojnosti ne utemeljuje zgolj vedenje upnika o stanju dolžnika, ampak tudi izostanek njegove skrbnosti v zvezi z ugotavljanjem tega dejstva.
Tožena stranka (banka) bi morala v okviru svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo pri odobravanju kreditov in dodatno preveriti finančni položaj tožeče stranke v smislu morebitne insolventnosti, na kar jo je opozarjalo dejstvo, da tožeča stranka na dan zapadlosti starih kreditov teh ni mogla vrniti in je z izpolnitvijo zamujala, hkrati pa tudi negativno poslovanje tožnice v prvi polovici leta 2010 ter kratkotrajne blokade na transakcijskem računu tožnice, kar na dolgi rok lahko kaže na trajnejšo nelikvidnost, če že ne na dolgoročno plačilno nesposobnost stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063741
OZ člen 154.
regres zavarovalnice – deljena odgovornost - pomik vozila na nasprotni pas - soprispevek k nastanku nevarne situacije - predvidljivost ravnanj udeležencev v prometu
Vsaka vožnja oziroma pomik vozila na nasprotni smerni pas pomeni izjemno ogrožujočo in nevarno situacijo, ki terja od voznika, ki izvede takšen manever, posebno previdnost in pozornost, ki je zavarovanec tožene stranke ni izkazal.
Tožena stranka je razpolagala z delom svojega premoženja in sicer s tremi nepremičninami, kar ne zadostuje za sklepanje, da bo zaradi tega uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena, ker ustanovitev nove družbe in prenos dela premoženja še ne pomeni takšnega ravnanja tožene stranke, ki bi kazalo na to, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena in pomeni le način poslovanja gospodarskega subjekta, ne pa npr. skrivanja, odtujevanja, torej razpolaganja, ki bi lahko pomenilo neposredno nevarnost, da pravnomočne sodbe, če bo izdana v korist tožnice, ne bo mogoče izvršiti. Na dan izdaje izpodbijanega sklepa tožena stranka tudi ni bila v postopku stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije, prav tako ni imela blokiranega transakcijskega računa. Tožnica tako ni izkazala obstoja nevarnosti, da bi bila zaradi ravnanja tožene stranke uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena, zato njen predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja) ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 224, 224/1, 224/2, 327, 395, 395/2, 395/3, 395/4.
nakup nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja solastniškega deleža - izvršilni naslov - izselitev iz nepremičnine - deložacija - razdelitev solastnine v nepravdnem postopku
Kupec, ki nepremičnino v solastnini kupi v stečajnem postopku, pridobi možnost neposredne uporabe le-te, vendar pa to predpostavlja, da v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove lastninske pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Kupec bo moral, v kolikor ne bo prišlo do dogovora, delitev stvari doseči v ustreznem nepravdnem postopku za delitev stvari v solastnini.
neupravičena pridobitev – neupravičen dvig denarja iz TRR
Prvostopno sodišče je pravilno sodbo oprlo na določbo prvega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), na podlagi katere je toženka dolžna vrniti neupravičeno pridobljeni denar.
neobrazložena vloga - strošek neobrazložene vloge - ugovor kot nesuspenzivno pravno sredstvo - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - predlog za odpravo nepravilnosti - sklep o zahtevi za odpravo nepravilnosti - neutemeljenost stroškov
Če zakon izrecno določa, da upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, velja to tudi za situacijo, ko je sodišče dovolilo zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle obroke preživnine.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – položaj stranke - legitimacija za pritožbo
V tem postopku ima položaj stranke vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka. Zato je vsak od teh upnikov procesno legitimiran za pritožbo.
Strankam (tako fizičnim kot pravnim osebam) s slabim premoženjskim stanjem je po ZST-1 zagotovljena tudi možnost, da se jih pod določenimi pogoji oprosti plačila sodne takse, zato pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen, ureditev pa posledično ni ustavno nedopustna. Pravica, da v konkretnem postopku zaprosi za oprostitev plačila takse za pritožbo je bila zagotovljena tudi pritožnici, ki pa je ni izkoristila. Pravico do sodnega varstva si je tako omejila sama s svojo pasivnostjo.
priposestvovanje služnosti – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni pridobitelj – dedovanje
Določba drugega odstavka 44. člena SPZ ščiti dobrovernega pravno-poslovnega pridobitelja (ki se je zanesel na zemljiško-knjižne podatke) in ne dedičev. Gre torej za varstvo zaupanja v pravno-poslovni promet, kamor dedovanje ne sodi.
ZPP člen 155, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 208, 208/4, 276, 277, 277/3. ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/7.
prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - pravdni stroški – potrebni stroški - odgovor na tožbo - poziv sodišča za odgovor na tožbo - vpogled v spis
Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo, če prejme poziv na odgovor. Sodišče pa jo mora opozoriti na posledice, če na tožbo ne bi odgovorila. Ker tožena stranka poziva sodišča, naj vloži odgovor na tožbo, ni prejela, tožbo s prilogami pa si je sama vpogledala in fotokopirala iz spisa, njen odgovor na tožbo ni bil potreben.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075747
ZIZ člen 55, 55/8. ZPP člen 313. OZ člen 299, 378, 378/1.
pravdni stroški - zamuda - rok za prostovoljno izpolnitev - paricijski rok - začetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka - razlaga izvršilnega naslova
Obveznost povrnitve pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere stroške in v kakšni višini. Ne glede na to, da se roka medsebojno prekrivata (15 dni), je z vložitvijo pravnih sredstev prekinjen le paricijski rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti, ne pa tudi materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, na katerega sta vezana zapadlost terjatve in začetek teka zamudnih obresti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078436
ZIZ člen 257, 269, 272, 272/2, 272/2-1. OZ člen 255, 259, 259/2. ZPP člen 343, 343/4.
začasna odredba – ugovor razsojene stvari – res iudicata - izpodbijanje pravnih dejanj – denarna terjatev – nedenarna terjatev – verjeten izkaz nevarnosti - pravilna navedba stranke - pravni interes za pritožbo
V drugi pravdni zadevi tožeča stranka od drugo tožene stranke vtožuje denarno terjatev, in sicer plačilo kupnine po prodajni pogodbi, s katero je tožeča stranka prodala drugo toženi stranki nepremičnino. Sodišče je v zadevi izdalo predhodno odredbo, s katero je dovolilo vpis predznambe zastavne pravice na nepremičninah v lasti dolžnika (ki je drugo tožena stranka), in še druga sredstva zavarovanja. V predmetnem pravdnem postopku, v katerem teče postopek zavarovanja, pa tožeča stranka izpodbija pravno dejanje drugo tožene stranke kot dolžnika, ugotovitveni in dajatveni zahtevek z dopustitvijo poplačila tožeče stranke iz nepremičnin, ki so predmet izpodbijane prodajne pogodbe (kar je nedenarna terjatev), pa uveljavlja zoper prvo toženo stranko. Glede na obseg in vsebino predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem v tej zadevi temelji predlog za izdajo začasne odredbe, zato ne gre za pravnomočno razsojeno stvar.
odmera odškodnine – telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - načelo individualizacije - načelo subjektivne pogojenosti odškodnine za strah
Izvedenec je zato pri oceni zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnice upošteval tri nivoje, in sicer bolezenske spremembe vratne hrbtenice, stanje po (predhodni) poškodbi levega podlahtičnega živca v področju komolca ter bolezenske spremembe na tetivah v predelu zapestja. Sodišče prve stopnje je tožnici iz naslova v posledici obravnavane poškodbe utrpelih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti s prisojo 2.800,00 EUR prisodilo pravično denarno odškodnino.
OZ člen 346, 347. SPZ člen 119, 120. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka člen 8.
vplačila v rezervni sklad – občasne terjatve – zastaranje – triletni zastaralni rok
Terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad je občasna terjatev, ki zastara v treh letih od zapadlosti posameznega mesečnega prispevka.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070450
ZPP člen 285. ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe – otvoritvena bilanca – sodba presenečenja – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje svojega materialnopravnega gledišča ni razkrilo in tožnik do sodbe (gre za sodbo presenečenja) ni vedel, da sodba kot odločilno dejstvo šteje, ali so bile sporne nepremičnine vključene v otvoritveno bilanco. Sodišče bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva, če je to dejstvo štelo za odločilno, tožečo stranko s tem seznaniti in jih omogočiti, da ponudi ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze (tožnik pritožbi prilaga otvoritveno bilanco, iz katere je razvidno, da so bile sporne nepremičnine vanjo vključene).
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070406
URS člen 37, 39. ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 134, 172.
regulacijska začasna odredba - prepoved bodočih ravnanj - težko nadomestljiva škoda - relativno javna oseba - tajnost občil - poseg v osebnostne pravice posameznika - objava prisluhov iz predkazenskega postopka
Tožena stranka lahko poroča o domnevnih povezavah iz ozadja prodaje A. tudi tako, da ne objavlja prisluhov. Ni pa mogoče, kot meni tožnik, da zaradi njegovih poslovnih povezav v zvezi z domnevnim kupcem družbe A., ne bi veljal za relativno javno osebo. Tožena stranka lahko piše o tožeči stranki, če meni, gre za interes javnosti o tem, kakšna je vloga tožnika pri prodaji A. Vendar ne more pri tem uporabiti tajnih prisluhov.