ZPP člen 155, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 208, 208/4, 276, 277, 277/3. ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/7.
prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - pravdni stroški – potrebni stroški - odgovor na tožbo - poziv sodišča za odgovor na tožbo - vpogled v spis
Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo, če prejme poziv na odgovor. Sodišče pa jo mora opozoriti na posledice, če na tožbo ne bi odgovorila. Ker tožena stranka poziva sodišča, naj vloži odgovor na tožbo, ni prejela, tožbo s prilogami pa si je sama vpogledala in fotokopirala iz spisa, njen odgovor na tožbo ni bil potreben.
splošni pogoji - posebni dogovori med pogodbenikoma - ekstremni šport
Splošni pogoji AUVB 95 del zavarovalne pogodbe in da kot taki dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v navedeni pogodbi ter zavezujejo tako kot ti (prvi odstavek 120. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ), zato je rok za plačilo zavarovalnine začel teči z dnem, ko sta bila znana temelj in višina toženkine obveznosti, pri čemer je sporno, kdaj je do tega prišlo.
Vse tri kriterije za oceno zahtevnosti soteskanja potrebno presojati kumulativno in v medsebojni povezavi. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da toženka ni nasprotovala oceni izvedenca in sodišča prve stopnje o težavnosti preostalih dveh kriterijev (V2 in I) je potrebno zaključiti, da soteskanja po dolini reke Jerečice ni mogoče opredeliti kot nevarne športne DEJAVNOSTI v smislu ugovora zavarovalnega kritja. Toženka je bila tako s podanim temeljem svoje obveznosti seznanjena najkasneje s prejemom izvedenskega mnenja in je lahko tedaj tudi ugotovila višino svoje obveznosti iz zavarovalne police.
pogoji za izdajo predhodne odredbe – nevarnost bodoče izvršbe izhaja iz ravnanja dolžnika – odtujevanja dolžnikovega premoženja
Glede na upničine trditve, da nevarnost za bodočo izvršbo njene terjatve izhaja iz samega ravnanja dolžnika oziroma njegovega direktorja, je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnega stališča, da je lahko zgolj slabo gospodarsko in finančno stanje dolžnika tisto, ki predstavlja nevarnost za bodočo izvršbo upničine terjatve.
odlog izvršbe na predlog tretjega - pravica na predlaganem predmetu izvršbe - lastništvo premičnin - trditveno in dokazno breme - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - milejši kriterij odločanja
Zgolj dejstvo, da gre za premičnine, ki se nahajajo v nepremičnini, ki je last tretjega, ne izkazuje njegove lastninske pravice na navedenih premičninah, saj ne obstaja nobena pravna podlaga za tako domnevo, niti to iz vsebine navedenih listin ne izhaja.
Nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, ni mogoče enačiti s tisto, ki jo utrpi dolžnik, torej so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj, ter predlaga za svoje trditve tudi dokaze.
osebni stečaj – položaj stranke v postopku - priznanje terjatve - ugovor proti odpustu obveznosti - pravica do pritožbe
Upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, pridobi položaj stranke postopka osebnega stečaja šele, ko je njegova terjatev priznana.
Pritožnik, ki v času vložitve ugovora proti odpustu obveznosti še ni imel položaja stranke postopka in s tem tudi ne položaja upnika, sploh ni bil upravičen vložiti takega ugovora, sodišče prve stopnje pa ga ne bi smelo upoštevati in ga sploh ne bi smelo obravnavati.
Razveljavitev pogodbe začne učinkovati, ko postane pravnomočna oblikovalna sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku za razveljavitev in pogodbo razveljavilo. In ko začne učinkovati razveljavitev pogodbe, nastane povračilni zahtevek stranke, ki je izpolnila svojo obveznost na podlagi izpodbojne pogodbe.
O razveljavitvi pogodbe ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju, saj mora biti o tem vprašanju odločeno z oblikovalno pravnomočno sodbo, da ima lahko ta odločitev vpliv na odločitev o glavni stvari (sicer pogodba velja in ustvarja učinke za pogodbeni stranki) in ne more biti o tem razpravljano le v razlogih sodbe, kot o enem izmed razlogov za sprejem konkretne odločitve o glavni stvari.
MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070406
URS člen 37, 39. ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 134, 172.
regulacijska začasna odredba - prepoved bodočih ravnanj - težko nadomestljiva škoda - relativno javna oseba - tajnost občil - poseg v osebnostne pravice posameznika - objava prisluhov iz predkazenskega postopka
Tožena stranka lahko poroča o domnevnih povezavah iz ozadja prodaje A. tudi tako, da ne objavlja prisluhov. Ni pa mogoče, kot meni tožnik, da zaradi njegovih poslovnih povezav v zvezi z domnevnim kupcem družbe A., ne bi veljal za relativno javno osebo. Tožena stranka lahko piše o tožeči stranki, če meni, gre za interes javnosti o tem, kakšna je vloga tožnika pri prodaji A. Vendar ne more pri tem uporabiti tajnih prisluhov.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da gre tudi v primeru podrednega tožbenega zahtevka za izpodbojni zahtevek. Iz trditev drugo tožnice namreč izhaja, da ta zahteva, da sodišče ugotovi, da zaradi kršitve 263. člena ZFPPIPP ni prišlo do pobota, zato mora toženec drugo tožnici še vedno plačati dolg, ki naj bi bil pobotan. Poleg tega drugo tožnica ugotovitev, da ni prišlo do pobota, pravilno uveljavlja z dajatvenim zahtevkom, pri čemer prav tako postavi vmesni ugotovitveni zahtevek v skladu s 3. odstavkom 181. člena ZPP, ki pa v konkretnem primeru niti ni nujen.
osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje - določitev preizkusnega obdobja - višina dolgov
Dolžina preizkusnega obdobja ni odvisna le od višine dolgov, zato dolžničina primerjava s preizkusnimi obdobji drugih dolžnikov zgolj po tem kriteriju ni primerna.
ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - nedovoljenost pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – prometna nesreča – posttravmatski sindrom
Odškodnina kot celota je pravična odškodnina in pravilnosti njene odmere pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti, saj pritožba tudi ne izkaže, da je odmera v nasprotju s sodno prakso.
stečaj zapuščine - predlog upravitelja za prodajo premoženja - stečajna masa - odgovornost za zapustnikove dolgove
V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine, začetega pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E, ne spada nepremičnina, temveč le terjatev do Republike Slovenije na podlagi odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD. Vendar pa je bilo v tem postopku že pravnomočno odločeno, da se nepremičnina proda. S tem je bilo že odločeno, da se bo prodaja opravila v stečajnem postopku.
ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 97.č, 97.d, 97.e. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/2, 32/4. KPJS člen 41, 43, 44, 45, 46, 52, 52/1.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža - izmensko delo - dežurstva - dodatek za delo v deljenem času - dodatek za nadurno delo - dodatek za pripravljenost na delovnem mestu - dodatek za čas stalne pripravljenosti - posebni delovni pogoji - pripravljenost za delo - vojska - kolektivni delovni spor
Pripravljenost na delo na določenem kraju ali na delovnem mestu predstavlja poseben delovni pogoj po 96. členu ZObr, ki se ne šteje v redni delovni čas. Zato delavcem v skladu s 32. členom ZSPJS in 46. členom KPJS za čas stalne pripravljenosti pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače in ne dodatek za nadurno delo.
subjektivni pogoj izpodbijanja - ugotavljanje insolventnosti - ustaljen in stabilen poslovni odnos - preverjanje finančne stabilnosti poslovnega partnerja
Upoštevaje dejstvo, da se ugotavljanje stanja insolventnosti običajno prepušča revizorjem oziroma za potrebe sodnih postopkov izvedencem finančne stroke, to je osebam z ustreznim strokovnim znanjem za podajo ocene takšnega stanja, ki imajo na voljo za to potrebne relevantne podatke, je od tožene stranke, ki je bila s tožečo stranko v dalj časa trajajočem ustaljenem in stabilnem poslovnem razmerju, pretirano strogo in skorajda nemogoče pričakovati in zahtevati, da bo pred vsako izpolnitvijo plačilne obveznosti preverjala kazalce finančne stabilnosti svojega poslovnega partnerja.
Ustaljen in stabilen poslovni odnos predstavlja namreč eno od okoliščin, zaradi katere tožena stranka ni imela razloga za morebitno povečano skrbnost v smeri bolj angažiranega ugotavljanja finančnega položaja tožeče stranke, oziroma da bi dvomila v njeno finančno stabilnost.
Predujem predstavlja le oceno oziroma predvidevanje o višini stroška, zato upniku ni mogoče naložiti, da mora navedeni strošek priglasiti že ob samem plačilu predujma, saj se z dejanskim nastankom stroška cenitve in z njegovo višino seznani šele z izdajo sklepa o odmeri nagrade cenilcu in mu šele z vročitvijo tega sklepa prične teči subjektivni rok za priglasitev navedenega stroška.
Vsaka stranka je dolžna svojo ustavno pravico do sodnega varstva izvrševati obzirno in z zadostno mero procesne skrbnosti. Dolžnik zoper vsak sklep sodišča (tudi zoper plačilne naloge za plačilo sodne takse) vlaga pravna sredstva, večinoma s povsem pavšalno utemeljitvijo ali celo brez nje. S tem se izvršilni postopek zavlačuje. V takem primeru je lahko podan dejanski stan zlorabe pravice in v kolikor bo dolžnik s takim ravnanjem nadaljeval, bo možno kaznovanje zaradi zavlačevanja postopka z zlorabo procesnih institutov.
Tožnik je s predlogom za izdajo začasne odredbe želel zadržati izvajanje odločbe toženca, s katero mu je priznal pravico do pokojnine glede na slovensko dobo in hkrati odločil, da ima od določenega dne dalje pravico do razlike med izplačanim zneskom prej priznane pokojnine na dan ponovne odmere ter seštevkom pokojnin, odmerjenih v obeh državah pogodbenicah, ter da bo razlika za posamezno koledarsko leto obračunana in izplačana po opravljeni zadnji valorizaciji slovenske pokojnine za posamezno koledarsko leto ter pridobitvi podatkov o višini srbske pokojnine za posamezno koledarsko leto. V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da bi tožniku zaradi pokojnine, priznane samo na podlagi pokojninske dobe prebite v Sloveniji, nastala težko nadomestljiva škoda. Ni izkazano, da srbski nosilec zavarovanja za dobo prebito pri njem, ne bi tožniku nakazoval pokojnine. Prav tako ni bilo ugotovljeno, da bi toženec ravnal samovoljno in tudi ni nobene nevarnosti, da tožniku pravica, v kolikor se bo ugotovila v sporu o glavni stvari, ne bi bila izvršena. Zato niso izpolnjeni pogoji določeni v 1. alinei 70. člena ZDSS-1 za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe in odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta.
sodni penali - načelo formalne legalitete - paricijski rok - suspenzivnost pritožbe - pravnomočnost sklepa o določitvi sodnih penalov
Za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov je odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, če ni vložena pritožba. Če pa je vložena pritožba, začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu.