ZIZ člen 38c, 38c/1, 38c/2. ZPP člen 112, 112/8. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 62, 62/2.
obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - zahteva za odločitev sodišča - vložitev zahteve - nepristojni organ - pravočasnost vloge
Zahteva, da o obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja odloči sodišče, ki je vložena na sodišče, pri tem pa ne gre ne za očitno pomoto ne za nevednost stranke, je vložena pri nepristojnem organu in zato niso izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo. Podlage za vsebinsko obravnavo zahteve tudi ni v primeru, ko izvršitelj sicer pravočasne in pravilno vložene upnikove zahteve pravočasno, torej v roku 3 dni, ne pošlje v odločanje sodišču.
Razveljavitev pogodbe začne učinkovati, ko postane pravnomočna oblikovalna sodba, s katero je sodišče ugodilo zahtevku za razveljavitev in pogodbo razveljavilo. In ko začne učinkovati razveljavitev pogodbe, nastane povračilni zahtevek stranke, ki je izpolnila svojo obveznost na podlagi izpodbojne pogodbe.
O razveljavitvi pogodbe ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju, saj mora biti o tem vprašanju odločeno z oblikovalno pravnomočno sodbo, da ima lahko ta odločitev vpliv na odločitev o glavni stvari (sicer pogodba velja in ustvarja učinke za pogodbeni stranki) in ne more biti o tem razpravljano le v razlogih sodbe, kot o enem izmed razlogov za sprejem konkretne odločitve o glavni stvari.
ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/3, 97.č, 97.d, 97.e. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/2, 32/4. KPJS člen 41, 43, 44, 45, 46, 52, 52/1.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža - izmensko delo - dežurstva - dodatek za delo v deljenem času - dodatek za nadurno delo - dodatek za pripravljenost na delovnem mestu - dodatek za čas stalne pripravljenosti - posebni delovni pogoji - pripravljenost za delo - vojska - kolektivni delovni spor
Pripravljenost na delo na določenem kraju ali na delovnem mestu predstavlja poseben delovni pogoj po 96. členu ZObr, ki se ne šteje v redni delovni čas. Zato delavcem v skladu s 32. členom ZSPJS in 46. členom KPJS za čas stalne pripravljenosti pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače in ne dodatek za nadurno delo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075747
ZIZ člen 55, 55/8. ZPP člen 313. OZ člen 299, 378, 378/1.
pravdni stroški - zamuda - rok za prostovoljno izpolnitev - paricijski rok - začetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka - razlaga izvršilnega naslova
Obveznost povrnitve pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere stroške in v kakšni višini. Ne glede na to, da se roka medsebojno prekrivata (15 dni), je z vložitvijo pravnih sredstev prekinjen le paricijski rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti, ne pa tudi materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, na katerega sta vezana zapadlost terjatve in začetek teka zamudnih obresti.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070450
ZPP člen 285. ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe – otvoritvena bilanca – sodba presenečenja – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje svojega materialnopravnega gledišča ni razkrilo in tožnik do sodbe (gre za sodbo presenečenja) ni vedel, da sodba kot odločilno dejstvo šteje, ali so bile sporne nepremičnine vključene v otvoritveno bilanco. Sodišče bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva, če je to dejstvo štelo za odločilno, tožečo stranko s tem seznaniti in jih omogočiti, da ponudi ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze (tožnik pritožbi prilaga otvoritveno bilanco, iz katere je razvidno, da so bile sporne nepremičnine vanjo vključene).
odmera odškodnine – telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - načelo individualizacije - načelo subjektivne pogojenosti odškodnine za strah
Izvedenec je zato pri oceni zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnice upošteval tri nivoje, in sicer bolezenske spremembe vratne hrbtenice, stanje po (predhodni) poškodbi levega podlahtičnega živca v področju komolca ter bolezenske spremembe na tetivah v predelu zapestja. Sodišče prve stopnje je tožnici iz naslova v posledici obravnavane poškodbe utrpelih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti s prisojo 2.800,00 EUR prisodilo pravično denarno odškodnino.
OZ člen 346, 347. SPZ člen 119, 120. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka člen 8.
vplačila v rezervni sklad – občasne terjatve – zastaranje – triletni zastaralni rok
Terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad je občasna terjatev, ki zastara v treh letih od zapadlosti posameznega mesečnega prispevka.
neobrazložena vloga - strošek neobrazložene vloge - ugovor kot nesuspenzivno pravno sredstvo - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - predlog za odpravo nepravilnosti - sklep o zahtevi za odpravo nepravilnosti - neutemeljenost stroškov
Če zakon izrecno določa, da upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, velja to tudi za situacijo, ko je sodišče dovolilo zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle obroke preživnine.
Tožena stranka je razpolagala z delom svojega premoženja in sicer s tremi nepremičninami, kar ne zadostuje za sklepanje, da bo zaradi tega uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena, ker ustanovitev nove družbe in prenos dela premoženja še ne pomeni takšnega ravnanja tožene stranke, ki bi kazalo na to, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena in pomeni le način poslovanja gospodarskega subjekta, ne pa npr. skrivanja, odtujevanja, torej razpolaganja, ki bi lahko pomenilo neposredno nevarnost, da pravnomočne sodbe, če bo izdana v korist tožnice, ne bo mogoče izvršiti. Na dan izdaje izpodbijanega sklepa tožena stranka tudi ni bila v postopku stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije, prav tako ni imela blokiranega transakcijskega računa. Tožnica tako ni izkazala obstoja nevarnosti, da bi bila zaradi ravnanja tožene stranke uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena, zato njen predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja) ni utemeljen.
neupravičena obogatitev – sprememba sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – dobra vera pridobitelja
Zamudne obresti od neupravičeno prejetega zneska ne morejo začeti teči, preden je pravna podlaga za vračilo prejetega odpadla in je bil prejemnik s tem seznanjen.
osebni stečaj – položaj stranke v postopku - priznanje terjatve - ugovor proti odpustu obveznosti - pravica do pritožbe
Upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, pridobi položaj stranke postopka osebnega stečaja šele, ko je njegova terjatev priznana.
Pritožnik, ki v času vložitve ugovora proti odpustu obveznosti še ni imel položaja stranke postopka in s tem tudi ne položaja upnika, sploh ni bil upravičen vložiti takega ugovora, sodišče prve stopnje pa ga ne bi smelo upoštevati in ga sploh ne bi smelo obravnavati.
Za odločitev v tej zadevi ključno vprašanje, ali je bilo ob prevzemu obveznosti dolžnika že jasno, da obveznosti ne bo mogoče poplačati. Če bi se izkazalo, da je dolžnik vedel, da obveznost ne bo poplačana, je podana ovira za odpust obveznosti.
Pripombe na zapisnik niso isto kot uveljavljanje kršitev pravdnega postopka, tožena stranka pa ne trdi, da bi na naroku uveljavljala kršitve, pa sodišče tega ne bi hotelo zapisati na zapisnik. Zato tožena stranka te kršitve v pritožbi ne more uveljavljati.
Dopolnitev revizije je vložil tožnik osebno in ne po pooblaščencu, kar je v nasprotju z določbo 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kar dopolnitev revizije je) opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu. Prav tako je o reviziji Vrhovno sodišče RS že odločilo, tako da je dopolnitev revizije prepozna in s tem nedovoljena. Zato je bilo potrebno tožnikovo dopolnitev revizije zavreči (1. odstavek 374. člena ZPP).
subjektivni pogoj izpodbijanja - ugotavljanje insolventnosti - ustaljen in stabilen poslovni odnos - preverjanje finančne stabilnosti poslovnega partnerja
Upoštevaje dejstvo, da se ugotavljanje stanja insolventnosti običajno prepušča revizorjem oziroma za potrebe sodnih postopkov izvedencem finančne stroke, to je osebam z ustreznim strokovnim znanjem za podajo ocene takšnega stanja, ki imajo na voljo za to potrebne relevantne podatke, je od tožene stranke, ki je bila s tožečo stranko v dalj časa trajajočem ustaljenem in stabilnem poslovnem razmerju, pretirano strogo in skorajda nemogoče pričakovati in zahtevati, da bo pred vsako izpolnitvijo plačilne obveznosti preverjala kazalce finančne stabilnosti svojega poslovnega partnerja.
Ustaljen in stabilen poslovni odnos predstavlja namreč eno od okoliščin, zaradi katere tožena stranka ni imela razloga za morebitno povečano skrbnost v smeri bolj angažiranega ugotavljanja finančnega položaja tožeče stranke, oziroma da bi dvomila v njeno finančno stabilnost.
Upravnik večstanovanjske hiše je ob izostanku pogodbene podlage za izterjavo obratovalnih stroškov (ne pa tudi stroškov upravljanja) aktivno legitimiran, če jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev.
sodni penali - načelo formalne legalitete - paricijski rok - suspenzivnost pritožbe - pravnomočnost sklepa o določitvi sodnih penalov
Za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov je odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, če ni vložena pritožba. Če pa je vložena pritožba, začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu.
Tožnik je s predlogom za izdajo začasne odredbe želel zadržati izvajanje odločbe toženca, s katero mu je priznal pravico do pokojnine glede na slovensko dobo in hkrati odločil, da ima od določenega dne dalje pravico do razlike med izplačanim zneskom prej priznane pokojnine na dan ponovne odmere ter seštevkom pokojnin, odmerjenih v obeh državah pogodbenicah, ter da bo razlika za posamezno koledarsko leto obračunana in izplačana po opravljeni zadnji valorizaciji slovenske pokojnine za posamezno koledarsko leto ter pridobitvi podatkov o višini srbske pokojnine za posamezno koledarsko leto. V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da bi tožniku zaradi pokojnine, priznane samo na podlagi pokojninske dobe prebite v Sloveniji, nastala težko nadomestljiva škoda. Ni izkazano, da srbski nosilec zavarovanja za dobo prebito pri njem, ne bi tožniku nakazoval pokojnine. Prav tako ni bilo ugotovljeno, da bi toženec ravnal samovoljno in tudi ni nobene nevarnosti, da tožniku pravica, v kolikor se bo ugotovila v sporu o glavni stvari, ne bi bila izvršena. Zato niso izpolnjeni pogoji določeni v 1. alinei 70. člena ZDSS-1 za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe in odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta.
Predujem predstavlja le oceno oziroma predvidevanje o višini stroška, zato upniku ni mogoče naložiti, da mora navedeni strošek priglasiti že ob samem plačilu predujma, saj se z dejanskim nastankom stroška cenitve in z njegovo višino seznani šele z izdajo sklepa o odmeri nagrade cenilcu in mu šele z vročitvijo tega sklepa prične teči subjektivni rok za priglasitev navedenega stroška.