javni uslužbenci - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR z očitkom, da je v evidenco zaključka tranzitnih postopkov namenoma evidentiral tranzitni dokument, izdan pri nizozemski carinski službi, ne da bi to vozilo z navedenim blagom dejansko izstopilo. Te operacije pa, za razliko od vseh ostalih, ni vnesel v evidenco, preko katere se izvaja izmenjava podatkov, kar pomeni, da o tej operaciji ni obvestil hrvaških carinskih organov. S tem je omogočil sprostitev blaga v prost promet na carinskem območju Evropske Skupnosti, v nasprotju s carinskimi in davčnimi predpisi. Tožena stranka je za vse bistvene okoliščine očitane kršitve izvedela najkasneje takrat, ko je sama Centralni tranzitni pisarni sporočila, da je bil zaključen tranzitni promet. Ker je tožniku izredno odpoved podala po poteku 30-dnevnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
vračunanje daril - nujni dedič - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Kadar sodediči nujnemu dediču ne priznavajo nujnega dednega deleža, ker ga naj bi že v celoti prejel z darili, nujni dedič pa daril ne priznava, so sodediči tisti, ki morajo dokazati, da je nujni dedič v celoti dedno odpravljen na račun prejetih daril.
Pritožbe zoper sklep ni podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke (pravne osebe), pritožbi pa tudi ni bilo priloženo pooblastilo, iz katerega bi izhajalo, da je poleg direktorja za podpisovanje vlog pristojna druga oseba. Ker pritožba tako ni popolna, jo je bilo potrebno zavreči (ZPP čl. 355).
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - obveščanje predkupnega upravičenca
Ker je predkupna upravičenka s k pritožbo priloženim dokazilom izkazala, da je sodišče bilo predhodno obveščeno o tem, da ne živi več na naslovu, vpisanem v zemljiški knjigi in je zato šteti, da je predkupna upravičenka sodišču sporočila nov naslov dejanskega bivanja, bi moralo sodišče predkupni upravičenki vročati odredbo o prodaji na nov naslov.
Pri odločitvi o plači gre za obdobje, ki ni zajeto v pravnomočni odločitvi, pravnomočna je bila le odločitev po temelju, ne pa po višini, tako da gre v tem delu odločitve za vmesno sodbo. Pri višini plače je sodišče pravilno upoštevalo primerjalno delavko, ki je delala na primerljivem delovnem mestu natakarice in upoštevalo izplačilo plač za vtoževano obdobje, pri čemer je potrebno poudariti, da bi tudi tožnica predvidoma opravljala podobno ali enako delo, v rednem delovnem času, izmenskem delu, praznikih in podobno.
Tožnici regres za letni dopust pripada, saj je bila pri toženi stranki zaposlena glede na pravnomočno odločitev sodišča, pri čemer pa tudi tožbeni zahtevek ni bil zastaran, saj terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, kot to določa 206. člen ZDR.
ZŠtip člen 24. ZUP člen 8, 140, 140/2, 243, 243/1, 245, 245/3.
Zoisova štipendija
Tožnica je pravočasno predložila potrdilo o udeležbi na prvenstvu v pomnjenju, to pa je dokazilo, ki ga tožnica predhodno (v prejšnjem študijskem letu) še ni uveljavljala za namen pridobitve Zoisove štipendije iz naslova izjemnih dosežkov. Organ, ki je izdal odločbo, bi moral zato, upoštevajoč 1. odst. 243. čl. ZUP, ob prejemu tožničine pritožbe dopolniti postopek in v primeru, da dokazila o udeležbi na prvenstvu Velike Britanije v pomnjenju dejansko ni imel v spisu, tožnico skladno z 2. odst. 140. čl. ZUP pozvati, da za svoje navedbe predloži dokaze. Navedeno je bilo še toliko bolj potrebno zato, ker obrazec vloge v spornem obdobju ni dopuščal niti specifikacije dejstev, na podlagi katerih se uveljavljajo izjemni dosežki, niti specifikacije dokazov. Ker tožena stranka ni ravnala na naveden način, temveč je tožničino pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, ne da bi predhodno dopolnila postopek in popolno ugotovila vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je njena odločitev nezakonita.
ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 36, 191, 398. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 45.
starostna pokojnina - nova odmera - samostojni podjetnik - prispevki
Spornega obdobja ni mogoče priznati v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo, ker za to obdobje niso bili plačani prispevki.
zamudna sodba - obveznost plačila - plačilo za delo - plača - plačilo razlike plače
Delavcu pripada plačilo mesečne plače za opravljeno delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožniku ni izplačala plače, kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063750
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 5, 5/1. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1. ZDDV-1 člen 33, 33/1. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožeči stranki nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP, in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
Tožnik je v tem sporu vtoževal izplačilo odškodnine v višini, ki ne dosega revizijskega praga 40.000,00 EUR, zato revizija na podlagi 367/2 člena ZPP v tem sporu ni dovoljena. Prav tako iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila revizija v tem individualnem delovnem sporu dopuščena (člen 367/4 ZPP).
Člen 86/3 ZPP določa, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba ne velja le v primerih, če ima stranka oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnik ni vložil revizije po odvetniku, temveč jo je vložil sam, pri čemer pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je bilo potrebno tožnikovo revizijo tudi iz tega razloga zavreči.
odškodnina za nematerialno škodo – pravična denarna odškodnina – pravno priznana škoda – skaženost – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah
„Začasne skaženosti“ zakon ne pozna in duševne bolečine zaradi „začasne skaženosti“ tudi niso priznane kot posebna oblika pravno priznane škode. Lahko se jih upošteva zgolj kot eno od nevšečnosti v okviru škode zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem.
Zamudna sodba temelji na absolutni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih gradi svoj tožbeni zahtevek, zato zaradi te domneve sodišče v postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih navedb in zato zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se dejansko stanje ne ugotavlja.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno presojalo izpodbojnost celotne transakcije, izvedene med pravdnima strankama in sicer izdobavo in izvedbo litega asfalta in pobot zneska po računu tožeče stranke za to opravljeno storitev z zneskom odprtih terjatev po že zapadlih računih tožene stranke, saj šele oboje skupaj tvori eno izpolnitveno dejanje, ker je dobava in izvedba litega asfalta bila izvedena zgolj zato, da bi s pobotom prišlo do poplačila prej nastale terjatve tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je glede obstoja objektivnega elementa izpodbojnosti pravilno presodilo, da ta nedvomno obstoji, saj je stečajni dolžnik (tožeča stranka) svoj del obveznosti izpolnil za tem, ko je tožena stranka že izpolnila svoj del obveznosti in opravila storitve na podlagi pogodbe, tožena stranka pa je na podlagi pobota, ki je sledil, dobila poplačane vse svoje terjatve do tožeče stranke, s tem pa je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, tako da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatve v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
škodni dogodek na parkirišču - upravljanje z vozilom - delovanje motornega vozila - premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - vzročna zveza - nastanek škode - višina odškodnine – kratkotrajen strah
Do škode je prišlo v zvezi z nevarnim položajem vozila na dovozni poti parkirišča, po kateri se odvija promet (hitrost vožnje je tam omejena s splošnim določilom 50 km/h), kar pomeni, da je bilo tudi vozilo Chevrolet Kalos (voznice N. V.), čeprav je mirovalo, udeleženo v prometu, saj je pomenilo vir povečane nevarnosti.
pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - javna naročila - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pravni interes - zagovornik javnega interesa- legitimacija za vložitev tožbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - pogodbena stranka
V primerih, ko gre za pogodbo v zvezi z javnim naročilom, katere stranka ni Republika Slovenija, lahko ničnost takšne pogodbe poleg osebe, ki ima pravni interes, uveljavlja zgolj zagovornik javnega interesa.
nepremoženjska škoda – zvin vratne hrbtenice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – sekundarni strah – nagrada za posel – predpravdni odškodninski zahtevek
Pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice je treba upoštevati tudi dejstvo, da so se odškodnine za zvin vratne hrbtenice po letu 2008 v poprečju znižale v višini pol do ene povprečne plače.
solastnina - načelo specialnosti - stena - del stavbe - dogovor o nastanku solastnine - predhodno vprašanje - ureditev razmerij med solastniki
Na posamezni stavbi ne more hkrati obstajati lastnina in solastnina, če ne gre za stavbo v etažni lastnini. Stena kot del stavbe je nesamostojen del, ki deli pravno usodo glavne (celotne) stvari. Na njem nihče ne more pridobiti lastninske pravice, ki bi bila drugačna od lastninske pravice na celotni stvari oziroma na preostalem delu stvari.
kršitev osebnostne pravice – pravica do dobrega imena in časti – namen zaničevanja – objava sodbe – odškodnina zaradi razžalitve časti in dobrega imena - pravica do obveščenosti - resnična dejstva
Kršitev osebnostne pravice je tožnica konkretizirala izključno z navedbami, da so toženci z žaljivimi in neresničnimi navedbami posegli v njeno čast in dobro ime. Zato je bistveno, da pojasnjeni komentar o spornih zasebnih interesih, v okviru katerega je tožnica primeroma omenjena, temelji na resničnih dejstvih in da, čeprav v kontekstu celotnega letaka dobi nekoliko negativno konotacijo, ne odraža namena zaničevanja.
Za obstoj domnevane nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ bi morala toženka v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zanikati obstoj obligacijskega razmerja s tožnikom, pa tega ni storila. Nasprotno, s predloženo kontno kartico o poravnanih obveznostih do upnika je toženka celo priznala obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama.