umik lastnih delnic - pooblastilo za nakup lastnih delnic - umik brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala
Na podlagi pooblastila, danega upravnemu odboru na skupščini, je mogoče umakniti zgolj tiste lastne delnice, ki jih je družba pridobila na podlagi tega pooblastila. Na podlagi pooblastila skupščine upravnemu odboru za nakup lastnih delnic in njihov umik poslovodstvo ne more umakniti vseh lastnih delnic, ki jih ima družba v trenutku sklepanja uprave o umiku (tudi iz drugih naslovov), ampak le tiste lastne delnice, ki jih je dejansko pridobila na podlagi skupščinskega pooblastila. V tej zvezi lahko skupščina pooblasti poslovodstvo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala le za tiste delnice, ki jih družba pridobi na podlagi takšnega pooblastila. Gre za vsebinsko povezanost nakupa in umika tako kupljenih lastnih delnic na podlagi pooblastila.
Poslovodstvo ne more samo umakniti sicer zakonito pridobljenih lastnih delnic iz drugih dovoljenih primerov, preden ni sprejet ustrezen skupščinski sklep. Takšen pravni posel uprave bi bil ničen. Upravni odbor sledi volji delničarjev, ki so jo izrazili na skupščini s pooblastilom za nakup in umik le bodočih lastnih delnic.
aktivna legitimacija - nujno sosporništvo - skupna terjatev zakoncev - terjatev iz naslova vlaganj v poslovni prostor – dogovor med zakoncema
Ni se mogoče strinjati s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi morala oba zakonca na aktivni strani nastopati kot nujna sospornika tudi v primeru dogovora med njima, da le eden uveljavlja terjatev skupnega premoženja.
odškodnina za smrt bližnjega – posredni oškodovanci – trajnejša življenjska skupnost med bratom in sestro
V konkretnem primeru je pokojni brat ostal v družinski skupnosti z materjo, tožnica pa si je po odselitvi ustvarila svojo življenjsko oziroma družinsko skupnost s partnerjem ter kasneje tudi otrokom. Ne glede na njen odnos z bratom po odselitvi, ki se je kazal v globoki čustveni navezanosti, medsebojni pomoči, vsakodnevnih stikih in skupnem gospodarjenju na domačiji pri materi, je to tista pravno odločilna okoliščina, ki onemogoča zaključek, da je med njima obstajala trajna življenjska skupnost.
Namen preklica darilne pogodbe zaradi obdarovalčeve stiske je varovanje njegovega premoženjskega stanja. Odločilno je, da se njegove premoženjske razmere bistveno spremenijo po sklenitvi darilne pogodbe. Če živi v enakih razmerah kot pred sklenitvijo darilne pogodbe, o spremenjenih razmerah oziroma njegovem obubožanju ni mogoče govoriti.
odškodnina za nematerialno škodo – pravična denarna odškodnina – pravno priznana škoda – skaženost – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah
„Začasne skaženosti“ zakon ne pozna in duševne bolečine zaradi „začasne skaženosti“ tudi niso priznane kot posebna oblika pravno priznane škode. Lahko se jih upošteva zgolj kot eno od nevšečnosti v okviru škode zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem.
T.i. začasno preživnino je prvostopenjsko sodišče pravilno določilo po prostem preudarku, saj tožnica konkretnih navedb in dokazov v zvezi s toženčevim premoženjskim stanjem ni podala.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - kršitev osebnostnih pravic - nezakonito delo organov - zastaranje odškodninske terjatve - nepremoženjska škoda - merila za določitev primerne odškodnine – javni interes – bodoča škoda
Obveščanje o poteku kazenskega postopka zoper tožnika in soobtožene je v obravnavanem primeru utemeljeval in opravičeval javni interes. Ker organi tožene stranke pri obveščanju javnosti niso prestopili meja dopustnih posegov v tožnikove ustavne pravice, njihovo ravnanje ni bilo protipravno. Za morebitne komentarje in prispevke v medijih, ki so jih slednji objavljali glede na dobljene informacije tožene stranke o poteku kazenskega postopka, pa ne more odgovarjati tožena stranka, pač pa mediji sami.
Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode.
Izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca je enoten dokaz, zato mora plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeniti tisto stranko, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem.
regulacijska začasna odredba – družinski postopek – nujnost izdaje začasne odredbe – izjemne okoliščine – opredelitev do relevantnih navedb
Bistvo tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
Tudi postopek z izdajo začasne odredbe, čeprav mora biti hiter, terja od sodišča, da se do procesnega gradiva pravdnih strank opredeli.
Tožnik v konkretnem primeru ni z ničemer prispeval k nastanku škode, kljub temu, da je stroj čistil med njegovim obratovanjem. Res je delavec dolžan opravljati dela s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje, vendar je v konkretnem primeru odgovornost za nastanek škode v celoti na zavarovancu toženke, ki je kljub temu, da je bil o načinu čiščenja tiskarskega stroja med delovanjem obveščen in je vedel, da gre za stalno tovrstno prakso, takšno delo dopuščal in je opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe v zvezi s tem.
pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - javna naročila - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pravni interes - zagovornik javnega interesa- legitimacija za vložitev tožbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - pogodbena stranka
V primerih, ko gre za pogodbo v zvezi z javnim naročilom, katere stranka ni Republika Slovenija, lahko ničnost takšne pogodbe poleg osebe, ki ima pravni interes, uveljavlja zgolj zagovornik javnega interesa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076884
OZ člen 86, 87. ZPP člen 181.
ugotovitvena tožba – pravni interes – ničnost pogodbe – prenos poslovnega deleža – kršitev predkupne pravice
Tožnik mora izkazati, da bi mu uspeh v takšni pravdi, torej ugotovitev ničnosti kakšnega posla, odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu ju zagotavlja zakon.
predlog predhodne odredbe – verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme – premoženjsko stanje dolžnika
Upnik mora v predlogu za izdajo predhodne odredbe podati trditve in predlagati dokaze, iz katerih izhaja celovita slika o finančnem oziroma premoženjskem stanju dolžnika, na podlagi katere je mogoče sklepati na ogroženost bodoče uveljavitve terjatve. Tudi slabo premoženjsko stanje družbe in njena trenutna plačilna nesposobnost namreč ne utemeljujeta izdaje predhodne odredbe, če dolžnik sicer ima premoženje večje vrednosti, upnikova terjatev pa v primerjavi z njim ni visoka.
zahtevek na prepoved vznemirjanja - solastnik - negatorni zahtevek - vrnitveni zahtevek - dogovor o deljeni uporabi nepremičnine
Če je dogovor o uporabi nepremičnine obstajal in ni bil nikoli odpovedan, veže tudi toženca, ki je nepremičnino pridobil po tem, ko so na njej že stale stvari, ki jih navaja v svojem tožbenem zahtevku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072013
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 251.
krivdna odškodninska odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka - poledenela pot – nepremoženjska škoda – postavitev izvedenca – pregled stranke – dopolnitev izvedenskega mnenja – rok za plačilo predujma – podaljšanje roka – huda telesna poškodba
Toženka s soljenjem poti, zaradi česar je sneg postal mehak in kašast, ni zadostila dolžnemu ravnanju, saj bi bilo treba pot zaradi poledenelosti posuti tudi s peskom ali jo očistiti.
status skupnega premoženja razvezanih zakoncev – pravnomočen sklep o razdelitvi skupnega premoženja – plačevanje kredita za skupno premoženje – neupravičena obogatitev
Sklep o razdelitvi skupnega premoženja predpostavlja, da med strankama ni bilo spora o statusu premoženja in deležu na skupnem premoženju. Z razdelitvijo skupnega premoženja to ne obstaja več, zato tudi ni več mogoče ugotavljati drugačnega deleža na tem premoženju, niti zatrjevati, da to premoženje ni skupno ampak posebno premoženje.
oprostitev plačila sodnih taks - stečajni postopek - oškodovanje stečajne mase - trditvena podlaga
Zakaj naj bi plačilo sodnih taks ogrozilo izvedbo stečajnega postopka, tožeča stranka ni konkretno pojasnila. Dejstvo je, da sodni postopki stanejo, plačilo sodnih taks pa je eden od stroškov stečajnega postopka, ki ga morajo upniki v stečajnem postopku vzeti v zakup. So del stroškov, potrebnih za unovčenje stečajne mase.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063751
ZPSPP člen 23. ZPP člen 286, 286/1, 286/5.
pogodba o leasingu – podnajemna pogodba – reprogramiranje pogodbe – najem poslovnih prostorov – najemna pogodba za določen čas – sporazumno prenehanje najemne pogodbe – zakoniti zastopnik občine – zaslišanje priče – prepozen dokaz
Župan občine je zakoniti zastopnik občine in je zato obvestilo njemu šteti kot obvestilo občini.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče kot prepozen, ker je bil ta dokaz predlagan po koncu prvega naroka za glavno obravnavo.