STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0070422
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZPP člen 7, 212. OZ člen 92. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
priposestvovanje – zakonita posest – dobra vera – ugovor ničnosti pogodbe – kršitev predkupne pravice – razpravno načelo – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti le v okviru trditvene podlage, ki jo ponudijo stranke.
Toženec je podal ugovor ničnosti pogodbe zaradi kršitev predkupne pravice pri sklenitvi obravnavane pogodbe, ki naj bi se nanašala na kmetijsko zemljišče, prepozno in brez ustreznega opravičila. Zaradi prekluzije ta ugovor ni upošteven. Poleg tega pa glede kršitve predkupne pravice pri prodaji kmetijskih zemljišč ZKZ ni predvideval ničnostne sankcije, pač pa le relativno neveljavnost pogodbe (izpodbojnost), ki jo je v določenih rokih lahko uveljavljal le prizadeti predkupni upravičenec kot potencialni kupec, ne pa stranke pogodbe. Zato se tožena stranka kot pravna naslednica prodajalke na izpodbojnost pravnega posla v tem postopku tudi sicer ne more uspešno sklicevati.
vznemirjanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - javna dražba - gradnja na tujem zemljišču
Ker je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičnini originarno na podlagi odločbe državnega organa, veže navedena odločitev toženca tudi v primeru, če bi se izkazalo, da je toženec dejansko zgradil prizidek k hiši na nepremičnini, ki je bila predmet prodaje na javni dražbi, saj je bilo ugotovljeno, da je bil toženec seznanjen z izvršilnim postopkom.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - kršitev osebnostnih pravic - nezakonito delo organov - zastaranje odškodninske terjatve - nepremoženjska škoda - merila za določitev primerne odškodnine – javni interes – bodoča škoda
Obveščanje o poteku kazenskega postopka zoper tožnika in soobtožene je v obravnavanem primeru utemeljeval in opravičeval javni interes. Ker organi tožene stranke pri obveščanju javnosti niso prestopili meja dopustnih posegov v tožnikove ustavne pravice, njihovo ravnanje ni bilo protipravno. Za morebitne komentarje in prispevke v medijih, ki so jih slednji objavljali glede na dobljene informacije tožene stranke o poteku kazenskega postopka, pa ne more odgovarjati tožena stranka, pač pa mediji sami.
Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode.
ZOdvT člen 21, 21/2, 22. ZOdvT tarifna številka 3102.
stroški postopka - pravočasnost priglasitve stroškov - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve - prosti preudarek - nagrada za narok
Ker so za postopek določitve nujne poti v ZST-1 takse določene v nespremenljivih zneskih (poglavje 9.7. taksne tarife), se v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZOdvT za odmero odvetniške nagrade v tej zadevi uporabljajo določbe o vrednosti po ZOdvT (22. člen ZOdvT).
Nagrada za narok v eni (pravdni oziroma nepravdni) zadevi se prizna zgolj enkrat.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072013
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 251.
krivdna odškodninska odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka - poledenela pot – nepremoženjska škoda – postavitev izvedenca – pregled stranke – dopolnitev izvedenskega mnenja – rok za plačilo predujma – podaljšanje roka – huda telesna poškodba
Toženka s soljenjem poti, zaradi česar je sneg postal mehak in kašast, ni zadostila dolžnemu ravnanju, saj bi bilo treba pot zaradi poledenelosti posuti tudi s peskom ali jo očistiti.
Tožnik v konkretnem primeru ni z ničemer prispeval k nastanku škode, kljub temu, da je stroj čistil med njegovim obratovanjem. Res je delavec dolžan opravljati dela s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje, vendar je v konkretnem primeru odgovornost za nastanek škode v celoti na zavarovancu toženke, ki je kljub temu, da je bil o načinu čiščenja tiskarskega stroja med delovanjem obveščen in je vedel, da gre za stalno tovrstno prakso, takšno delo dopuščal in je opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe v zvezi s tem.
Namen preklica darilne pogodbe zaradi obdarovalčeve stiske je varovanje njegovega premoženjskega stanja. Odločilno je, da se njegove premoženjske razmere bistveno spremenijo po sklenitvi darilne pogodbe. Če živi v enakih razmerah kot pred sklenitvijo darilne pogodbe, o spremenjenih razmerah oziroma njegovem obubožanju ni mogoče govoriti.
odškodnina za smrt bližnjega – posredni oškodovanci – trajnejša življenjska skupnost med bratom in sestro
V konkretnem primeru je pokojni brat ostal v družinski skupnosti z materjo, tožnica pa si je po odselitvi ustvarila svojo življenjsko oziroma družinsko skupnost s partnerjem ter kasneje tudi otrokom. Ne glede na njen odnos z bratom po odselitvi, ki se je kazal v globoki čustveni navezanosti, medsebojni pomoči, vsakodnevnih stikih in skupnem gospodarjenju na domačiji pri materi, je to tista pravno odločilna okoliščina, ki onemogoča zaključek, da je med njima obstajala trajna življenjska skupnost.
predlog predhodne odredbe – verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme – premoženjsko stanje dolžnika
Upnik mora v predlogu za izdajo predhodne odredbe podati trditve in predlagati dokaze, iz katerih izhaja celovita slika o finančnem oziroma premoženjskem stanju dolžnika, na podlagi katere je mogoče sklepati na ogroženost bodoče uveljavitve terjatve. Tudi slabo premoženjsko stanje družbe in njena trenutna plačilna nesposobnost namreč ne utemeljujeta izdaje predhodne odredbe, če dolžnik sicer ima premoženje večje vrednosti, upnikova terjatev pa v primerjavi z njim ni visoka.
nepremoženjska škoda – zvin vratne hrbtenice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – sekundarni strah – nagrada za posel – predpravdni odškodninski zahtevek
Pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice je treba upoštevati tudi dejstvo, da so se odškodnine za zvin vratne hrbtenice po letu 2008 v poprečju znižale v višini pol do ene povprečne plače.
Za obstoj domnevane nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ bi morala toženka v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zanikati obstoj obligacijskega razmerja s tožnikom, pa tega ni storila. Nasprotno, s predloženo kontno kartico o poravnanih obveznostih do upnika je toženka celo priznala obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama.
kršitev avtorskih pravic - civilna kazen - obveznost posredovanja podatkov o honorarjih izvajalcev - huda malomarnost - veljavnost pravilnika
Kolektivna organizacija, ki ji je poverjeno varstvo avtorske pravice pri uporabi neodrskih glasbenih del, ni dokazala, da je tožena stranka, ki ni posredovala podatkov o bruto honorarjih izvajalcev in ni v celoti plačala nadomestila za uporabo avtorskih del, namenoma ali iz hude malomarnosti kršila pravico avtorjev.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba za določen čas – uporabnina – sprememba tožbe
Plačevanje najemnine oziroma uporabnine za uporabo stanovanja po prenehanju najemne pogodbe narave razmerja med strankama ne spreminja in ne vzpostavlja med njima pogodbenega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078727
OZ člen 1054. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel člen 8, 52.
sporazum o poteku posestne meje - veljavnost sporazuma - vrnitev stvari - plačilo za uporabo stvari - poravnava
Sporazum vseh udeleženih mejašev o poteku posestne meje, kot je razviden iz zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku, v zvezi s skico terenske meritve tega dne, predstavlja pogodbo o poravnavi.
PRAVO DRUŽB - STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0021940
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 8/1-2, 8/1-3. ZIZ člen 19, 19/1, 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-6. ZVKSES člen 23, 23/1, 24, 24/1, 25, 25/3, 25/3-3.
spregled pravne osebnosti - zahtevek za znižanje kupnine po ZVKSES - predhodna odredba
Ugotovljena dejstva pomenijo tudi razloge za spregled pravne osebnosti po 2. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1. Drugi toženec je bil kot direktor in edini družbenik edini oblikovalec poslovne volje družbe. Vedel je, da obstaja gradbeno dovoljenje smo za enosobno stanovanje in da se brez ustrezne gradbene dokumentacije gradi deset stanovanjska stavba. Prav tako je vedel za številne neprimernosti v izvedbi, ki so bile posledice tega, pa vendar je pod krinko družbe poskrbel za izvedbo gradnje in stanovanja z napakami prodal tožnikom. Družbo je nato celo neodplačno odsvojil.
sklep o preizkusu terjatev – ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev – dopustnost pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev.