Toženka je ugovor pobota uveljavljala med pravdnim postopkom, torej kot procesni ugovor pobota, ki je namenjen obrambnim ciljem, za takšen ugovor pa ni nikjer določeno, da bi morala terjatev, ki se ugovarja v pobot, izvirati iz istega poslovnega dogodka kot terjatev po tožbi.
Načeloma gre pri določbi 156. člena ZPP res za krivdo oziroma naključja, do katerih pride med samo pravdo in zaradi česar nastajajo še dodatni stroški. Vendar pa je to pravilo uporabno tudi za drugačne situacije.
S tem ko je tožnik omogočil znancu, da je osebno izkaznico posedoval in jo tudi uporabil, mu je mogoče očitati tudi krivdo, da je do obravnavane situacije sploh prišlo. Čeprav je bil tožnik torej prisiljen vložiti tožbo, da bi sporno pogodbo spravil s sveta, pa tudi toženka ni imela druge možnosti, kot da se pravda.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070408
OZ člen 364. ZOR člen 500, 500/1.
negatorna tožba – tek zastaranja – pretrganje zastaranja – priznanje zahtevka – dogovarjanje o odpravi škode
Zastaranje ne teče, dokler se stranki dogovarjata o načinu sanacije škode, ker to dogovarjanje dejansko pomeni priznanje zahtevka. Razgovori o načinu odprave škode in o sanaciji le-te dejansko pomenijo neskladje med strankama glede višine (načina odprave) škode, ne pa tudi neskladje o samem odškodninskem temelju.
V času pogajanj za odpravo škode stranka ne more izgubiti pravice do odprave te škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063751
ZPSPP člen 23. ZPP člen 286, 286/1, 286/5.
pogodba o leasingu – podnajemna pogodba – reprogramiranje pogodbe – najem poslovnih prostorov – najemna pogodba za določen čas – sporazumno prenehanje najemne pogodbe – zakoniti zastopnik občine – zaslišanje priče – prepozen dokaz
Župan občine je zakoniti zastopnik občine in je zato obvestilo njemu šteti kot obvestilo občini.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče kot prepozen, ker je bil ta dokaz predlagan po koncu prvega naroka za glavno obravnavo.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 590/4, 590/5, 634, 634/2. ZSReg člen 17, 33, 36, 36/1.
prekinitev postopka vpisa do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku - registrska zapora - pravni interes za udeležbo v registrskem postopku - vpis delitve pred pravnomočno odločitvijo o tožbenem zahtevku
V skladu s tretjim odstavkom 590. člena ZGD-1 se registrski postopek prekine, če poslovodstvo ne predloži izjave iz 1. točke drugega odstavka tega člena. V obravnavani zadevi je poslovodstvo predlagatelja vpisa sicer predložilo izjavo, da nihče od delničarjev ni vložil izpodbojne tožbe, je pa tretji (družbenik družbe R.T. d.o.o, večinskega delničarja predlagatelja vpisa) 16. 9. 2013 registrsko sodišče obvestil, da je vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti sklepa skupščine družbe P. d.d. o soglasju k delitvi družbe z dne 23. 8. 2013. Takšna (pravočasno vložena) tožba pa ima po splošnem pravilu iz tretjega odstavka 590. člena ZGD-1 za posledico prekinitev postopka do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku. Gre za t.i. registrsko zaporo.
Ni stvar pravdnega postopka, ki meri na unovčenje stečajne mase, kakšni bodo učinki teh stroškov za upnike ene od strank pravdnega postopka. Presoja, ali so upniki pripravljeni kriti stroške pravd glede na predvideni „izplen“ teh pravd, se opravlja v stečajnem postopku, s tem pa je povezana tudi odločitev stečajnega sodišča, ali bo odobrilo plačilo teh stroškov, ali bo torej izdalo sklep o soglasju k plačilu stroškov. Teh okoliščin v pravdnem postopku ni dovoljeno presojati, in to niti ob presojanju obveznosti plačila sodnih taks.
pravdni stroški – povračilo pravdnih stroškov – povračilo materialnih stroškov stranke, ki ni zastopana po odvetniku – priglasitev stroškov
Ker toženec v predmetnem postopku ni bil zastopan po odvetniku, sklicevanje na primerljivost položaja s tar. št. 6002 ZOdvT ni utemeljeno. To ne pomeni, da fizična oseba, ki je v postopku ne zastopa odvetnik, nikoli ni upravičena do povračila materialnih stroškov. Vendar pa v konkretnem primeru ne le, da toženec takšnih stroškov ni izkazal, ampak jih niti ni konkretno opredelil oziroma specificiral. Tako pavšalno zatrjevanih stroškov pa mu ni moč priznati.
Pogojna narava ločitvene pravice, nastala v postopku zavarovanja z začasno oziroma predhodno odredbo, je potrjena tudi z novelo ZFPPIPP-F, po kateri je bil dopolnjen 3. odstavek 132. člena ZFPPIPP tako, da je bila dodana nova 4. točka, po kateri se postopek zavarovanja s začasno oziroma predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in se razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku. Navedena sprememba je pojasnjevalne narave, kar pomeni, da se uporablja tudi v primeru, če se je stečajni postopek začel že pred uveljavitvijo novele F.
Določeni denarni znesek, za katerega tožeča stranka bremeni toženo stranko, ne predstavlja individualnega obračuna dobavljene toplotne energije v stanovanje tožeče stranke, kot ga ima v mislih tretji odstavek 25. člena SZ-1. Gre samo za delež pri razdelitvi stroškov za ogrevanje vseh posameznih in skupnih delov stavbe.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - umik predloga za izvršbo - umik tožbe - soglasje tožene stranke - stroški - začetek pravde - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog
Taksna obveznost je nastala s predložitvijo spisa pravdnemu sodišču. Vendar pa to ne pomeni, da zato, ker je bil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je z vložitvijo ugovora postal tožba, umaknjen pred tem trenutkom, tožeča stranka ne bi bila dolžna plačati sodne takse za redni postopek. Zaradi umika tožbe ni bila dolžna plačati celotne takse, temveč le eno tretjino te takse.
URS člen 2, 14, 14/2, 23, 34, 50. ZIZ člen 4, 4/1, 4/1-6, 4/6, 9, 9/3, 52, 52/1, 53, 58, 58/1, 102, 102/1, 102/1-2, 128, 128/2, 134, 145. ZPIZ-1 člen 136.c. ZS člen 3, 3/2.
omejitev izvršbe - eksistenčni minimum - dohodki iz tujine - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - pravica do izjave
Namen omejitev izvršbe iz 102. člena ZIZ je v varstvu dolžnikovega eksistenčnega minimuma, ki mu ob posegu v njegovo premoženje zaradi izvršbe še omogoča dostojanstveno življenje (2., 34. in 50. člen Ustave). Ob ustavno skladni razlagi, ki vključuje tehtanje navedenega dolžnikovega interesa in upnikove pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), je zato pravilno razumeti zakonsko omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ), tako da so vir eksistenčnega minimuma vsi dolžnikovi stalni prejemki in ne ločeno posamezen prejemek pri določenem izplačevalcu.
Pravilno poplačilo upnika ob sočasnem varstvu dolžnikovega eksistenčnega minimuma se lahko doseže le ob usklajenem postopanju izplačevalcev stalnih prejemkov, ki ga vodi, nadzoruje in usmerja sodišče.
Kot vir zagotavljanja dolžnikove eksistence se lahko upoštevajo tudi morebitni stalni prejemki (tudi pokojnina), ki jih prejema dolžnik od izplačevalca v tujini.
Upnik lahko doseže, da se pri omejitvi izvršbe pravilno upoštevajo vsi dolžnikovi stalni prejemki, z zahtevo za odpravo nepravilnosti v izvršbi v skladu z določilom prvega odstavka 52. člena ZIZ.
ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 272, 272/2. ZPIZ-2 člen 15, 15/1.
začasna odredba - lastnost zavarovanca
Tožena stranka je o lastnosti zavarovanca tožnika sicer že odločila na I. stopnji, vendar se je tožnik zoper to odločbo pritožil, o njegovi pritožbi pa tožena stranka še ni odločila. Tako še ni jasno, kakšna bo v zvezi s tem odločitev tožene stranke in tako tudi pritožnik, ki mora izkazati verjetnost obstoja terjatve in še eno izmed nadaljnjih predpostavk določenih v 272. členu ZIZ, tega niti ne more izkazati, saj obdobje in status tožnika za sporno obdobje še v okviru predsodnega upravnega postopka s strani tožene stranke ni bilo dokončno rešeno. Tožnik tako s predlogom za izdajo začasne odredbe (s katero zahteva, da ga toženec prijavi v matično evidenco za obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne - poklicne odvetniške dejavnosti za 20 ur na teden), tj. za ureditev razmerja med strankami za obdobje, ki še ni in ne more biti predmet socialnega spora, ne more uspeti.
sklep o preizkusu terjatev – ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev – dopustnost pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev.
Stroške sodnega preizkusa odpravnine trpi močnejša stranka, v konkretnem primeru večinski delničar. Navedeno pravilo pa velja le za specifične stroške v postopku določitve primerne denarne odpravnine, to je za stroške, ki nastanejo izključno zaradi določitve primerne denarne odpravnine (praviloma gre za stroške izvedencev, ki jo ugotavljajo), ne pa tudi za običajne redne stroške postopka, t. j. stroške pooblaščencev strank. Glede slednjih še vedno velja splošno pravilo iz 35. člena ZNP, izjeme od tega pravila pa so določene v tretjem in četrtem odstavku 614. člena ZGD-1, vendar le v korist predlagatelja.
Stroški pooblaščencev strank že po definiciji ne morejo biti nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo, saj je njihova višina določena s predpisi, v katerih je ta sorazmernost že ustrezno upoštevana.
PRAVO DRUŽB - STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0021940
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 8/1-2, 8/1-3. ZIZ člen 19, 19/1, 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-6. ZVKSES člen 23, 23/1, 24, 24/1, 25, 25/3, 25/3-3.
spregled pravne osebnosti - zahtevek za znižanje kupnine po ZVKSES - predhodna odredba
Ugotovljena dejstva pomenijo tudi razloge za spregled pravne osebnosti po 2. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1. Drugi toženec je bil kot direktor in edini družbenik edini oblikovalec poslovne volje družbe. Vedel je, da obstaja gradbeno dovoljenje smo za enosobno stanovanje in da se brez ustrezne gradbene dokumentacije gradi deset stanovanjska stavba. Prav tako je vedel za številne neprimernosti v izvedbi, ki so bile posledice tega, pa vendar je pod krinko družbe poskrbel za izvedbo gradnje in stanovanja z napakami prodal tožnikom. Družbo je nato celo neodplačno odsvojil.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076898
ZNVP člen 24, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 83. ZTVP-1 člen 134, 136, 145, 151, 151/. ZOR člen 18, 18/2, 154, 208, 208/1, 208/2, 208/3, 423, 423/3. ZPP člen 180.
objektivna odgovornost KDD in BPD – prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev – varnost pravnega prometa pri trgovanju z vrednostnimi papirji – identifikacija imetnika delnic – ponarejena osebna izkaznica – sprememba prebivališča – vzročna zveza – profesionalna skrbnost – pravica solidarnega dolžnika do povračila – določenost tožbenega zahtevka
Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost KDD in njene članice – BPD za škodo, povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, je enak, in sicer zagotovitev varnosti pravnega prometa pri trgovanju z vrednostnimi papirji.
Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem (zgolj) na to, da bo druga oseba ravnala (zadosti) skrbno.
Zakon dopušča razporeditev deležev, če od enega solidarnega dolžnika dolga ni mogoče izterjati, to pa se ne nanaša zgolj na pogodbeno določene obveznosti.
Tudi v vlogi delavca bi tožeča stranka morala spoštovati določbe o varnosti in zdravju pri delu. S tem, ko je nadaljevala z delom na gredici, se je zavestno neposredno izpostavljala tveganju, da jo leteči delci poškodujejo, kar bi mogla in morala pričakovati. S temi je ogrozila tudi ostale delavce, saj se še sama ni ozirala na nevarne okoliščine, kaj šele da bi ostale posvarila pred pretečo nevarnostjo poškodb. Sodna praksa strožje obravnava situacijo, ko oškodovanec opusti dolžno ravnanje, ki ga predpisuje zakon, in sicer v smislu, da je opustitev zakonsko opredeljene skrbnosti hujša od opustitve skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega človeka.
Torej bi tožeča stranka morala biti še bolj pozorna, saj bi se glede na posledico morala zavedati, da je ob delu na gredicah v dometu letečih delcev, jo kateri izmed teh lahko zadene in hujše poškoduje.
Dejanje oškodovanke z vidika delavca tožene stranke nikakor ni bilo takšno, da ga ne bi bilo mogoče pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Ob izvajanju mulčenja je namreč delavec tožene stranke vedel, da se na sosednji parceli nahaja več oseb, vsekakor pa bi mogel na to računati in bi zato mulčenje moral opraviti z ustrezno skrbnostjo, tako da ne bi ogrožal zdravja in življenja oseb na sosednji parceli.
oprostitev plačila sodnih taks - stečajni postopek - oškodovanje stečajne mase - trditvena podlaga
Zakaj naj bi plačilo sodnih taks ogrozilo izvedbo stečajnega postopka, tožeča stranka ni konkretno pojasnila. Dejstvo je, da sodni postopki stanejo, plačilo sodnih taks pa je eden od stroškov stečajnega postopka, ki ga morajo upniki v stečajnem postopku vzeti v zakup. So del stroškov, potrebnih za unovčenje stečajne mase.
Na tleh ležeča krpa na spolzki podlagi predstavlja nevarnost, ki je ni mogoče opravičiti s pravico do (ne)reda v svojem domu. Po splošni določbi 10. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Tožnik je bil na obisku v stanovanju zavarovanca, ki drugim ne bi smel omogočiti proste hoje, če ni bila zagotovljena varnost.
sredstva rezervnega sklada – namen porabe sredstev
Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav ter za nujna vzdrževalna dela in za odplačevanje v te namene najetih posojil.