PRAVO DRUŽB - STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0021940
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 8/1-2, 8/1-3. ZIZ člen 19, 19/1, 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-6. ZVKSES člen 23, 23/1, 24, 24/1, 25, 25/3, 25/3-3.
spregled pravne osebnosti - zahtevek za znižanje kupnine po ZVKSES - predhodna odredba
Ugotovljena dejstva pomenijo tudi razloge za spregled pravne osebnosti po 2. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1. Drugi toženec je bil kot direktor in edini družbenik edini oblikovalec poslovne volje družbe. Vedel je, da obstaja gradbeno dovoljenje smo za enosobno stanovanje in da se brez ustrezne gradbene dokumentacije gradi deset stanovanjska stavba. Prav tako je vedel za številne neprimernosti v izvedbi, ki so bile posledice tega, pa vendar je pod krinko družbe poskrbel za izvedbo gradnje in stanovanja z napakami prodal tožnikom. Družbo je nato celo neodplačno odsvojil.
Ni stvar pravdnega postopka, ki meri na unovčenje stečajne mase, kakšni bodo učinki teh stroškov za upnike ene od strank pravdnega postopka. Presoja, ali so upniki pripravljeni kriti stroške pravd glede na predvideni „izplen“ teh pravd, se opravlja v stečajnem postopku, s tem pa je povezana tudi odločitev stečajnega sodišča, ali bo odobrilo plačilo teh stroškov, ali bo torej izdalo sklep o soglasju k plačilu stroškov. Teh okoliščin v pravdnem postopku ni dovoljeno presojati, in to niti ob presojanju obveznosti plačila sodnih taks.
Tožnik ni izkazal verjetnost nadaljnjega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena ZIZ). Tožnik je kot takšno razpolaganje tožene stranke opredelil ustanovitev druge družbe, vendar je pri tem tožena stranka razpolagala le z delom svojega premoženja in sicer s tremi nepremičninami, kar ne zadostuje za sklepanje, da bo zaradi tega uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Sicer pa tožnik uveljavlja, da je šlo pri tem za pravni prenos podjetja ali dela podjetja v smislu določbe 75. člena ZDR-1, zaradi česar sta obe družbi tožniku solidarno odgovorni za njegovo terjatev. Navedeno pomeni, da se zaradi ustanovitve nove družbe možnosti tožnika za poplačilo niso zmanjšale. Zato tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja in prepoved razpolaganja s sredstvi na TRR računu) ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063751
ZPSPP člen 23. ZPP člen 286, 286/1, 286/5.
pogodba o leasingu – podnajemna pogodba – reprogramiranje pogodbe – najem poslovnih prostorov – najemna pogodba za določen čas – sporazumno prenehanje najemne pogodbe – zakoniti zastopnik občine – zaslišanje priče – prepozen dokaz
Župan občine je zakoniti zastopnik občine in je zato obvestilo njemu šteti kot obvestilo občini.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče kot prepozen, ker je bil ta dokaz predlagan po koncu prvega naroka za glavno obravnavo.
Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - trditveno breme - nesklepčen predlog za oprostitev - vsebinsko pomanjkljiv predlog - formalno pomanjkljiv predlog - pravno relevantna dejstva
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
Objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 je ustavno varovana pravica do oškodovančevega osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS. V konkretnem primeru je obdolženec z grdim ravnanjem, ki se je manifestiralo v več izvršitvenih oblikah (potiskanju oškodovanca ob pisalno mizo, ob okno in omaro, grabljenju po rokah in lasanju), povsem konkretno ogrozil oškodovančevo varnost. Vsa zgoraj opisana in obdolžencu očitana izvršitvena ravnanja zoper oškodovanca so takšne narave, da so že sama po sebi objektivno zmožna vzbuditi občutek ogroženosti.