nova dejstva in dokazi – prekluzija – dokazni sklep - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi izpisek plačil tožene stranke, čeprav je sicer navedlo, da je bil predložen prepozno. Do listine se je namreč dokazno opredelilo; navedlo je, da zatrjevanega plačila ne izkazuje. Kršitev določbe prvega odstavka 286. člena ZPP je bila tako storjena kvečjemu v škodo tožeče stranke in torej toženi stranki v korist, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen.
Dokazni sklep je dovolj obrazložen, tožena stranka pa mu na naroku niti ni oporekala, zato je uveljavljanje te kršitve v pritožbenem postopku neupoštevno.
pristojnosti in naloge upravitelja – organ postopka – nadzor sodišča – vsebinski nadzor – neustrezna komunikacija – zastoji v postopku – razrešitev upravitelja
Sodnik ima tudi pristojnost nadzora nad poslovanjem upravitelja. Ta pristojnost v ZFPPIPP sicer ni izrecno določena, izhaja pa iz prvega odstavka 48. člena ZFPPIPP. Nadzor ni zgolj procesne narave (zaradi zagotovitve spoštovanja zakonsko določenih rokov in hitrosti postopka), pač pa gre za vsebinski nadzor, ki izhaja predvsem iz namena postopkov zaradi insolventnosti (zagotovitve najboljših pogojev za plačilo upnikov). Vsebinski nadzor posredno izhaja tudi iz dolžnosti (in ne zgolj upravičenja) sodišča, da razreši upravitelja, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan.
Postati in ostati stečajni upravitelj ni pravica, sodnik, ki vodi postopek, mora stečajnemu upravitelju (tudi) zaupati.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja - pravni interes - poplačilo upnikov - neobstoječa stečajna masa
Glede na to, da je bil dolžnikov predlog za odpust obveznosti pravnomočno zavržen ter da se iz dolžnikove plače v stečajno maso ne bo nateklo nič, drugega premoženja pa dolžnik nima, upniki na bodo poplačani, in to niti v manjšem deležu, saj se iz neobstoječe stečajne mase ne bodo mogli poplačati niti stroški stečajnega postopka. Zato namena stečajnega postopka v obravnavani zadevi ni mogoče doseči, od njega nima dolžnik nobenega upoštevnega pravnega interesa oziroma koristi, prav tako ga nimajo niti upniki.
osebni stečaj - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - domneva insolventnosti - novela ZFPPIPP-C - poročilo o stanju premoženja
Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep zmotno oprlo na domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP, ki v postopku osebnega stečaja ne velja, ni na podlagi podatkov, navedenih v poročilu dolžnice o stanju njenega premoženja, presodilo, ali je dolžnica insolventna in odločilo o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje.
Sodišče mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo, zato mora obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pravico do dediščine in velikost dednega deleža (s tem tudi pravico do nujnega deleža). Sodišče prve stopnje ni izpolnilo svoje dolžnosti materialno procesnega vodstva, izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka.
ZIZ člen 24, 24/3, 56, 58, 58/1, 58/3, 264. ZPP člen 190, 325.
predhodna odredba - ugovor po izteku roka - odstop terjatve - dopolnilni sklep
V postopku zavarovanja so po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju možni le opozicijski ugovori – da je terjatev prenehala. Tudi če je bila terjatev tožeče stranke odstopljena novemu upniku, zaradi tega ni prenehala, tožeča stranka pa tudi v takem primeru obdrži procesno legitimacijo.
Sodišče mora pri oceni objektivnega pogoja izpodbojnosti upoštevati dejanska poslovna razmerja med pravdnima strankama, oziroma običaj, ki je bil med njima vzpostavljen, pa tudi splošno znano dejstvo, da se je v času poslovanja pravdnih strank gospodarska situacija v državi bistveno poslabšala, kaj je povečalo zamude pri plačilih. Praksa med strankama je namreč individualiziran pravni standard, ki ga sodišče ugotovi na podlagi konkretnih okoliščin konkretnega primera.
Domneve, ki jih v zvezi z obstojem subjektivnega elementa izpodbojnosti določa tretji odstavek 272. člena ZFPPIPP, so določene v korist stečajnega dolžnika. Upnik, torej tožena stranka, ki je prejela izpolnitev, pa lahko bodisi izpodbija te domneve, bodisi prereka sam obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti, torej, da takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, ni vedela ali morala vedeti, da je dolžnik insolventen, v zvezi s čimer je sicer trditveno in dokazno breme na strani stečajnega dolžnika.
izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička - družba z omejeno odgovornostjo - prag 4% osnovnega kapitala
V skladu s 522. členom ZGD-1 je pri družbi z omejeno odgovornostjo predpisana smiselna uporaba določb tega zakona o delniški družbi, med drugim tudi glede uveljavljanja ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine. V ta okvir sodi tudi določba 399. člena ZGD-1 (izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička), ki jo je pravilno kot pravno podlago za odločanje v predmetnem gospodarskem sporu vzelo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa je slednje po presoji pritožbenega sodišča zavzelo zmotno stališče, da smiselna uporaba te določbe, zaradi razlik med delniško družbo in d.o.o.-jem, izključuje izpodbojni razlog nedelitve dobička najmanj v višini 4% osnovnega kapitala (če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje), hkrati pa omogoča v primeru, če se ugotovi, da je izpodbijani sklep v nasprotju z zakonom ali statutom, razdelitev bilančnega dobička družbenikom v celotni višini (in ne zgolj v višini 4% osnovnega kapitala).
V nobenem primeru, ne pri delniški družbi (kot se je že izrekla sodna praksa, ki jo navaja že sodišče prve stopnje) in ne pri družbi z omejeno odgovornostjo, pa ne more sodišče (v celoti) prevzeti vloge skupščine oz. družbenikov (505. člen ZGD-1) in odločiti o delitvi celotnega (preostanka) bilančnega dobička. Iztožljivo terjatev na izplačilo bilančnega dobička, ki presega minimalni znesek 4 % osnovnega kapitala, imajo družbeniki zgolj v primeru, ko je že sprejet sklep skupščine, s katerim je odločeno o razdelitvi dobička med družbenike v takšni višini. Pravica družbenika do udeležbe v bilančnem dobičku na podlagi 1. odst. 494. čl. ZGD-1 je namreč zgolj korporacijsko upravičenje, na podlagi katerega družbenik še ne more zahtevati, da mu družba izplača ustrezni del dobička, čeprav ga je v preteklem poslovnem letu ustvarila.
ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 149, 149/4. ZIZ člen 15. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku člen 6.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pozivni sklep – vročanje pisanj – osebna vročitev – pomanjkljiva vročilnica o vročitvi sklepa – dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju
Za vročitev sklepa, s katerim sodišče pozove stranko k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je treba uporabiti pravila o osebnem vročanju.
Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku v 6. členu predpisuje vsebino obvestila v pravdnem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - konkurenčna prepoved
Odpovedni razlog po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni bil utemeljen, saj tožnik te kršitve ni storil, ker mu je tožena stranka onemogočila, da bi prihajal na delo.
Kljub temu, da je tožnik storil kršitev konkurenčne prepovedi, pa ta kršitev ni tako huda, da zaradi nje ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja vsaj do izteka odpovednega roka, kar je pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 110. člena ZDR. Tožena stranka je za tožnikovo delo pri konkurenčni družbi vedela, vendar je ta odpovedni razlog v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla šele na drugem mestu, saj mu je prvenstveno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi tega, ker pet dni ni prišel na delo. Iz tega izhaja, da kršitev le ni bila tako huda, da nadaljevanje dela do izteka odpovednega roka ne bi bilo možno, saj ni nobenega dvoma, da je ves čas tožnikove zaposlitve za njegovo delo pri drugi družbi vedela in ga tudi dopuščala. Ker ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDSS-1 člen 43, 43/3. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 271, 272, 273. ZDR člen 42, 126, 131.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obveznost plačila - plača - verjetno izkazana terjatev - pogoji za začasno odredbo - nevarnost - neznatna škoda
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker iz tožnikovih navedb izhaja, da tožena stranka tožniku ni izplačala plače za sporno obdobje, je terjatev glede plačila plač iz tega naslova verjetno izkazana.
Tožnik pogoja, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena (člen 270/2 ZIZ, člen 270/3 ZIZ), na podlagi katerih bi bilo mogoče izdati predlagano začasno odredbo, ni izkazal. Tožnik je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, izkazoval le s trditvijo, da bo tožena stranka kupnino od prodaje nepremičnine, namesto na svoj transakcijski račun, preusmerila drugam oziroma na drugo družbo, katere lastnica je tožnikova žena, kar pa ne zadošča za ugotovitev, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, da se dolžnikovemu dolžniku prepoveduje nakazati kupnino toženi stranki do višine dolga tožnika in da se banki prepoveduje s TRR tožene stranke izplačati dolg tožnika do tožene stranke, ni utemeljen.
ZJU člen 154, 154/1, 154/3, 156, 156/2. ZDR člen 88, 88/6.
pogodba o zaposlitvi - javni uslužbenec - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je nastal tistega dne, ko je tožena stranka tožniku odvzela projekte in vsa pooblastila za vodenje projektov in so bile naloge tožnika prerazporejene na druge zaposlene. Ker je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku 6-mesečnega subjektivnega zakonskega roka iz 6. odstavka 88. člena ZDR, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Vstop stranskega intervenienta v pravdo je dopusten le, če tisti, ki predlaga svojo stransko intervencijo, dokaže pravni interes, da stranka, kateri se želi pridružiti, v pravdi zmaga. Negativne dejanske posledice niso razlog za dovolitev stranske intervencije.
Stranski intervenient je pomočnik stranke in deluje le v okvirih, ki jih postavita stranki s svojimi zahtevki in ugovori. Lahko opravlja le tista dejanja, ki so koristna za stranko, kateri se pridruži.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202, 202d. ZKP člen 89.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - materialnopravni rok - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok, zato zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
objava popravka - kogentni pogoji - prizadetost pravice ali interesa - razpravno načelo - oblikovanost zahtevka - vsebina zahtevka za popravek
Zahtevek za popravek lahko obsega le besedilo, katerega je v celoti opredeliti kot popravek po četrtem odstavku 26. člena ZMed. Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, zato sodišče lahko ugodi le takemu zahtevku, ki v celotnem zahtevanem besedilu predstavlja popravek, sicer ga mora kot neutemeljenega zavrniti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0011983
ZPP člen 18, 189, 274.
imenovanje v naziv - javni uslužbenci - napredovanje - uvrstitev v plačni razred - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - litispendenca
Tožnica je s pripravljalno vlogo z modifikacijo tožbenega zahtevka v tem individualnem delovnem sporu postavila povsem identičen tožbeni zahtevek kot v zadevi, o kateri že teče pravda. Po določbi 189. člena ZPP pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Ker je bila v drugi zadevi tožba vročena toženi stranki preden je tožnica modificirala tožbeni zahtevek, je bilo potrebno v tem sporu tožničino tožbo v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavreči.
ZDSS-1 člen 43, 43/3. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 271, 272, 273. ZDR člen 42, 126, 131.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obveznost plačila - plača - verjetno izkazana terjatev - pogoji za začasno odredbo - nevarnost - neznatna škoda
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker iz tožnikovih navedb izhaja, da tožena stranka tožniku ni izplačala plače za sporno obdobje, je terjatev glede plačila plač iz tega naslova verjetno izkazana.
Tožnik pogoja, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena (člen 270/2 ZIZ, člen 270/3 ZIZ), na podlagi katerih bi bilo mogoče izdati predlagano začasno odredbo, ni izkazal. Tožnik je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, izkazoval le s trditvijo, da bo tožena stranka kupnino od prodaje nepremičnine, namesto na svoj transakcijski račun, preusmerila drugam oziroma na drugo družbo, katere lastnica je tožnikova žena, kar pa ne zadošča za ugotovitev, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, da se dolžnikovemu dolžniku prepoveduje nakazati kupnino toženi stranki do višine dolga tožnika in da se banki prepoveduje s TRR tožene stranke izplačati dolg tožnika do tožene stranke, ni utemeljen.
specifikacija višine terjatve – zamude obresti – obračun obresti – negativno dejstvo – procesno trditveno in dokazno breme – navadno sosporništvo – zastoj v postopku
Pri vprašanju ustrezne specifikacije višine vtoževane terjatve (in s tem sklepčnosti tožbe), je odločilno ne le, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, ampak tudi, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe.
Glede na določno navedene podatke o zapadlosti posameznih računov bi morala tožena stranka, če je zanikala plačevanje računov z zamudo, podati trditve in dokaze, da jih je plačala pravočasno. Procesno trditveno in dokazno breme ob takem ugovoru je bilo namreč na toženi stranki.