Tožeča stranka glede na citirano menično izjavo – pooblastilo za izpolnitev menice, ni bila dolžna obravnavane menice protestirati. Tudi če na menici ni napisala odredbe “brez protesta”, je iz vsebine izpolnjene menice, na kateri je odredba “brez obvestila”, jasno in nedvoumno razvidno, da gre za menico brez protesta, kot je bilo to dogovorjeno med izdajateljem – trasantom/akceptantom, avalistom – toženo stranko in remitentom – tožečo stranko (kot upnikom).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078729
ZPP člen 7, 184, 196, 212, 215, 216, 442.
spor majhne vrednosti - sprememba tožbe - smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dediči - prepoved reformatio in peius - uporabnina - odškodninski zahtevek - višina zahtevka - dokazno breme - odločanje po prostem preudarku
Sprememba tožbe je dopustna do konca glavne obravnave. Pri tem ni omejitev navajanja dejstev in dokazov, kadar je sprememba tožbe dopustna in pri privilegirani spremembi tožbe. Navedeno splošno pravilo ZPP velja tudi v postopku o sporih majhne vrednosti.
Prosti preudarek ni nadomestek dolžnosti pravdnih strank glede zbiranja procesnega gradiva.
ZIZ člen 178, 178/2. ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 337, 337/1.
pripombe na cenitev nepremičnine - prevzemnik dolga - prenehanje terjatve - ugovor po izteku roka -
Stranki sta imeli v skladu s pozivom prvostopnega sodišča (list. št. 77) možnost podati pripombe na cenitev v določenem osemdnevnem roku od njegovega prejema, vendar jih nobena od strank ni podala kljub izrecnemu opozorilu sodišča, da se bo sicer štelo, da se s cenitvijo strinjata. Pritožbeno uveljavljanje drugačne (bistveno višje) vrednosti nepremičnine od v izpodbijanem sklepu ugotovljene je po vsem obrazloženem prepozno in zato neupoštevno.
ZIZ člen 4, 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, tar. št. 16.
izvršilni stroški - potrebnost - stroški izvršitelja - poizvedbe o naslovu dolžnika - poizvedbe o podatku o imetništvu motornega vozila
Sodišče prve stopnje je upniku nepravilno priznalo strošek izvršitelja za opravljeno poizvedbo o naslovu dolžnika, saj ta ni bil potreben za izvršbo.
Stroška za poizvedbe o imetništvu motornega vozila pa tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom ne predvideva, medtem ko stroškov v dejanski višini po 10. členu Pravilnika izvršitelj ni priglasil.
Sodna odločba, izdana v kazenskem postopku, ki teče v RS, se sme opirati na dokaze, pridobljene v tujini, četudi posamezna procesna dejanja niso bila opravljena na način, kot ga določa ZKP, razen če so bili dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic in svoboščin.
Dikcija „na podlagi sodne odločbe“ pojmovno zavezuje le organe RS in zato lahko dopustimo tudi tiste (zakonite) tuje dokaze, ki so bili v tujini pridobljeni brez sodne odredbe, čeprav naša Ustava za nek poseg zahteva tako odredbo. S stališča kršitve človekovih pravic ni ključnega pomena to, kateri organ je glede na pravno ureditev posamezne države članice EU odredil posamezni ukrep, pač pa je pomembna vsebina kršitve, torej rešitev vprašanja, ali je bila kršitev dejansko podana in ali so v konkretnem primeru v zvezi s hišno preiskavo in drugimi preiskovalnimi ukrepi bili spoštovani standardi in načelo sorazmernosti med ukrepi in težo kaznivih dejanj.
Prisotnost dveh prič pri preiskavi zavezuje le slovensko policijo na ozemlju RS, pri čemer je navzočnost dveh prič namenjena le izvajanju kontrole nad delom policije. Gre le za procesno izvedbo in kontrolo morebitne kršitve pravice do zasebnosti in ne za kršitev same pravice.
O indični sodbi govorimo takrat, kadar sodišče odločilnih dejstev ne ugotovi na podlagi neposrednih (materialnih ali personalnih) dokazov, ampak na podlagi posrednih dokazov, tako imenovanih indicev. To pomeni, da sodišče iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, pri čemer obsodilno sodbo izda takrat, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.
Kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje ni konkretizirano zgolj skozi dejstvene okoliščine, ampak je potrebno upoštevati kompleten, v sodbi ponujen opis poteka dogajanja, ki skupaj z abstraktnim dejanskim stanjem predstavlja celoto.
Podatek o kraju in času storitve kaznivega dejanja zgolj pripomore k individualizaciji kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, sicer pa (razen v izjemnih primerih) to nista zakonska znaka, niti nista odločilni okoliščini, ki bi (v konkretnem primeru) kakorkoli vplivali na obstoj očitanega kaznivega dejanja oziroma na kazensko odgovornost obdolženega. Ravnanje slednjega je tudi v točki glede „načina“ izvršitve v zadostni meri konkretizirano, glede na to, da je zakonski znak „sprejem obljube“ vsebinsko (ker gre za neke vrste subjektivni znak kaznivega dejanja) dovolj določno determiniran že v samem zakonu in tega zakonskega znaka, razen v abstraktnem opisu kaznivega dejanja (kjer se navaja očitek sprejema obljube) v konkretnem dejstvenem opisu niti ne bi bilo potrebno še natančneje opredeliti.
Vpliv kot zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 269. člena KZ je vezan na posameznikov uradni ali družbeni položaj in je lahko izkoriščan tako tedaj, ko je storilec neposredno nadrejen uradni osebi, kot tedaj, ko takšnega razmerja med njima ni in tudi takrat, ko ne delujeta znotraj istega družbenega podsistema. V tem smislu je zakonski dejanski stan tega kaznivega dejanja pomensko odprt, uresničen pa je že tedaj, ko storilec sprejme ponudbo koristi in ko niti ni nujno, da bi moral pri drugih dejansko posredovati.
ZDR člen 54, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - tožbeni zahtevek - poskusno delo - neuspešno opravljeno poskusno delo
Veljavna zakonodaja ne določa, da mora delavec v primeru uveljavljanja transformacije v okviru tožbenega zahtevka uveljavljati tudi ugotovitev nezakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ker je tožnik v okviru tožbenega zahtevka uveljavljal nezakonitost prenehanja delovnega razmerja (do katerega je sicer prišlo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo prav tako izpodbija v tem individualnem delovnem sporu), ni bilo podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka tožnika, ki se je nanašal na transformacijo in na pravice iz delovnega razmerja v zvezi s tem tudi za obdobje po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožnik s toženo stranko sklenil za določen čas, je prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj tožena stranka (na kateri je bilo dokazno breme) ni dokazala, da je bila ta pogodba (ki sicer niti ni vsebovala razloga za njeno sklenitev) sklenjena v skladu z določbo 52. člena ZDR. Tožena stranka namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nikakršnih navedb o razlogu, zaradi katerega je s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas (teh navedb ni podala niti v pritožbi).
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, je nezakonita zato, ker je tožnik delo receptorja, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, opravljal premalo časa, da bi bila ocena poskusnega dela realna (v pogodbi o zaposlitvi je bilo tožniku določeno 3 mesečno poskusno delo na delovnem mestu receptor, tožnik pa je to delo opravljal le 24 delovnih dni).
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, ne predstavlja novega izvršilnega naslova, razen v delu, s katerim je odločeno o izvršilnih stroških.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 204, 205, 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - tatvina - napeljevanje - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic
Iz vrtne lope tožene stranke (vzgojnega zavoda) je bilo odtujeno več kmetijskih strojev (motokultivator, strižna kosa za motokultivator, plug za motokultivator, sveder za vrtanje lukenj v zemljo ...). Tatvino sta izvršila dva mladostnika, ki sta pri toženi stranki bivala. Mladostnika je, z namenom, da sebi oz. drugi osebi pridobi premične stvari, k tatvini napeljala tožnica (pedagoška delavka). S svojim ravnanjem je izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja tatvine oz. napeljevanja in sodelovanja pri tatvini po 204. in 205. členu KZ-1. Tožnica je pri opravljanju svoje službe ravnala nevestno, saj je zavestno kršila zakone in druge predpise ter opustila dolžno nadzorstvo v službi, s čimer je izpolnila tudi zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po 257. členu KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. aineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalid III. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ne gre za takšno zdravstveno stanje, zaradi katerega v smislu 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 ni več zmožen za pridobitno delo oziroma je popolnoma nezmožen za delo. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ni utemeljen.
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni mogoče šteti, da je oseba postala brezposelna po svoji volji ali krivdi. V tem primeru tudi ne more biti podan nobeden od odpovednih razlogov, ki so kot izključitveni taksativno določeni v 2. odst. 63. čl. ZUTD.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 30, 33, 33/1, 33/1-3. ZMEPIZ člen 49, 49/1. 49/1-1.
lastnost zavarovanca - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - družbeništvo v zasebni družbi - poslovodna oseba - invalidska pokojnina
Tožnik je bil do določenega datuma pokojninsko in invalidsko zavarovan, od takrat dalje pa je pridobil pravico do invalidske pokojnine. Iz poslovnega registra izhaja, da je bil tožnik v spornem obdobju vpisan v register kot družbenik in hkrati poslovodna oseba v družbi. Toženka je po uradni dolžnosti izdala odločbo, s katero je ugotovila lastnost zavarovanca tožnika po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 (po katerem, se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi). Ker je izpodbijana odločba zakonita, tožnikov tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da ni imel lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva v zasebni družbi, ni utemeljen.
dodatek k plači - plačilo za delo - pilot - javni uslužbenci - sodba na podlagi pripoznave
Tožnik ni upravičen do izplačila dodatka od osnovne plače v višini 20 % za mesec september, saj iz izreka sodbe na podlagi pripoznave izhaja, da se spremeni odločba tožene stranke tako, da se dodatek 20 % tožniku prizna od oktobra dalje. Zoper navedeno odločitev tožnik ni vložil pritožbe, tako da je odločitev, kot izhaja iz predložene dokumentacije, postala pravnomočna in izvršljiva.
Pravno dejstvo, da ni bila izvedena oprava testiranj objekta, oz. da ni bil opravljen tehnični pregled objekta, oz. da ni bilo izdano uporabno dovoljenje, samo po sebi ni pomembno za obligacijsko pravno izročitev in prevzem opravljenih del med pogodbenima strankama. Seveda pa se lahko pogodbenika dogovorita, da bosta medsebojno izročitev in prevzem opravila šele po izvedbi testiranj oz. po tem, ko bo izdano npr. uporabno dovoljenje. Neizpolnitev stranske obveznosti se zato načeloma ne obravnava kot neizpolnitev, razen če pogodbeni stranki posamezne stranske obveznosti ob sklenitvi pogodbe ne povzdigneta v glavno obveznost.
bančna garancija na prvi poziv - razlaga bančne garancije - garant - načelo strogosti in formalnosti - pogoj iz bančne garancije - unovčevanje garancije
Pri preizkusu bančne garancije garanta vodi načelo strogosti in formalnosti. Nujno je, da je v bančni garanciji dokument oziroma listina, ki je določena kot pogoj za unovčitev, točno določena. Pogoj v bančni garanciji ni bil določno opredeljen in je zato tožena stranka skladno z načelom formalnosti in strogosti pravilno zavrnila zahtevek tožeče stranke na unovčenje bančne garancije.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - obnova postopka - revizija - izredno pravno sredstvo - pooblaščenec - odvetnik - pravniški državni izpit
Tožnik je predlog za obnovo postopka in revizijo vložil sam, ne da bi hkrati predložil dokazilo o pravniškem državnem izpitu, zato je bilo potrebno njegov predlog za obnovo in revizijo na podlagi 91. člena ZPP (po katerem sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP) zavreči.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se za povračilo stroškov tožeči stranki ob umiku tožbe uporablja 158. člen ZPP. Tako stališče je že v več zadevah zavzelo tudi pritožbeno sodišče. Tudi iz pravne teorije izhaja, da je med upravičence do povračila stroškov v smislu 158. člena ZPP potrebno šteti tudi tožečo stranko, v kolikor je ne zadene sankcija zakrivljene zamude pri umiku tožbe.
Pravila 171. člena OZ določajo predpostavke za delno razbremenitev odgovornosti odgovorne osebe, kadar je mogoče pripisati del krivde tudi oškodovancu. Vendar vsako ravnanje oškodovanca še nima značilnosti ravnanja, ki pomeni delno razbremenitev povzročitelja. Potrebno je ugotoviti neskrbno ravnanje, ki se presoja po povprečnem človeku.
ZPIZ-1 člen 13, 258, 258/1. ZMEPIZ člen 23, 46, 46/1, 47, 47/1, 47/1-1. ZDR člen 9, 9/1, 9/2, 11, 11/2, 20.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - elementi delovnega razmerja
Prvi tožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri drugem tožniku (podani so bili vsi elementi delovnega razmerja), v posledici česar je bil pravilno vključen v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja. Zato niso bili podani pogoji za ugotavljanje lastnosti zavarovanca, prav tako pa niso bili podani pogoji za ugotovitev ničnosti prijave.
ZDSS-1 člen 81, 81/1. ZUJF člen 90. ZUTD člen 9, 9/4. ZZVZZ člen 34, 34/3.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - uživalec denarnega nadomestila za brezposelnost pri zavodu za zaposlovanje - bolniški stalež
Od 31. 5. 2012, ko je bil z 90. členom ZUJF, črtan 4. odst. 9. člena ZUTD, ni več zakonske podlage za pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb - uživalcev denarnih nadomestil, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in ne temelja za ugotavljanje t. i. bolniškega staleža.
S 3. odst. 34. člena ZZVZZ je zavarovancu zagotovljeno nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja vse dokler spet ni zmožen za delo, če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Vendar je ta pravica dejansko zagotovljena le tistim zavarovancem, ki so bili v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu ob prenehanju delovnega razmerja in nato kontinuirano vse dotlej, dokler spet niso zmožni za delo. Takšno dejansko stanje pa v obravnavni zadevi ni izpolnjeno.